Dediščina v rokah mladih - Mladi posvojijo spomenik

V Mednarodnem letu kulturne dediščine (2002) je v Sloveniji oživel projekt Dediščina v rokah mladih - mladi posvojijo spomenik, ki sta ga vodila UNESCO klub Piran in OŠ Cirila Kosmača Piran.

Projekt je prek različnih dejavnosti spodbudil pri mladih zanimanje, zavedanje, poznavanje in spoštovanje domače in svetovne dediščine.

Projekt je po letu 2005 prerasel v strategijo UNESCO ASP mreže na področju ohranjanja kulturne, naravne, tehniške in nesnovne dediščine.

Vsaka UNESCO šola ali vrtec v svojem okolju skrbi za posvojeno dediščino.

V šolskem letu 2013/14 je naša šola postala koordinatorica tega izrednega projekta.

OŠ Cirkovce folklora2Osnovna šola Cirkovce sodeluje v nacionalnem projektu Mladi posvojijo spomenik že od leta 2003. Živimo v kraju, kjer je folklorna dejavnost zelo razširjena in vpeta v življenje kraja in osnovne šole. Na osnovni šoli v tem šolskem letu delovale tri folklorne skupine – ena v vrtcu in dve v osnovni šoli.

V letošnjem šolskem letu smo ohranjanju tradicije in posledično posvojenega spomenika posvetili veliko pozornosti, saj je šolska folklorna skupina praznovala 45 let delovanja. V okviru praznovanja smo izvedli plesni kulturni dan za vse učence šole. Meseca oktobra smo praznovali 45. letnico delovanja. Na prireditvi so sodelovale vse tri šolske folklorne skupine in gostje iz Maribora in Rogaške Slatine. V okviru praznovanja smo v vrtcu izvedli medgeneracijsko druženje. Obiskali so nas dedki in babice, s katerimi smo se spomnili starih otroških iger.

Skozi celo šolsko leto so vse tri folklorne skupine 15 krat nastopale v domačem kraju in drugod po Sloveniji.

Save

Save

Na Osnovni šoli Janka Padežnika Maribor smo posvojili Jožefov studenec leta 2013. V šolskem letu 2016/17 smo izvedli naslednje dejavnosti vezane na naš posvojeni spomenik:

  1. Meseca oktobra sta devetošolki Manca Popošek in Emilija Ostojić predstavili Jožefov studenec na Malem simpoziju. To je vsakoletno srečanje osnovnošolcev v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer predstavijo referate na določeno temo. Letošnji naslov Malega simpozija je bil Dediščina okoli nas. Referat bo objavljen tudi v letošnjem biltenu, saj ga muzej izdaja bienalno.
  2. Šestošolci so v okviru pouka zgodovine spoznavali kulturno dediščino v okolici šole. Prelevili so se v vlogo turističnih vodnikov in predstavili posamezne primere kulturne in naravne dediščine svojim sošolcem (cerkev sv. Jožefa, Jožefov Studenec, reka Drava, pekrska gorca …).
  3. V okviru vrtnarskega krožka so učenci poskrbeli za urejen videz Jožefovega studenca (pletje, sajenje rož, pobiranje smeti).
  4. Ponosni smo tudi na nagrado, ki jo je naša šola prejela letos za sodelovanje s Turističnim društvom Studenci, saj so tudi dejavnosti v okviru projekta Dediščina v rokah mladih - mladi posvojijo spomenik, prispevala k njeni pridobitvi.

ŠC Ptuj, Ekonomska šola ima posvojen III Mitrej na Bregu. Letos smo se odločili, da bomo nadgradili projekt z Rimljani v širšem kontekstu. Organizacijo ekonomijade ekonomskih šol Slovenije smo sklenili oblikovati v spoznavanju rimske dediščine in kulture na Ptuju.

V projektu so sodelovali vsi dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov ekonomske šole pod vodstvom mentoric Metke Babusek Medic in Olge Šumak.

Ekonomijada je potekala tako, da so mešane ekipe dijakov vseh ekonomskih šol odkrivale skriti zaklad. Vsako ekipo je sestavljalo 6 dijakov različnih šol. Dijaki so se podali na zanimivo pot, na kateri so spoznali starodavni Poetovio, odkrili njegove skrite kotičke in se marsikaj novega naučili o življenju Rimljanov v Poetoviu.

Vsaka ekipa je na začetku poti dobila prvi del zemljevida, ki jih je vodil do naslednje točke. Na vsaki naslednji točki so dobili naslednji del, tako da so na koncu sestavili celoten zemljevid starega dela mesta Ptuj. Na vsaki točki so odgovarjali na vprašanja oz. reševali nalogo na temo Rimljanov. Za vsako uspešno opravljeno nalogo so prejeli del načrta poti, ki jih je vodil do naslednje točke. Na celotni poti so jih spremljali naši dijaki, ki so jim opisovali znamenitosti in zgodovino mesta Poetovio in jim pomagali k osvajanju znanja iz zgodovine Rimljanov.

Na zaključni točki, to je na dvorišču ŠC Ptuj, Višja strokovna šola, Vičava 1, so dijaki prejeli skriti zaklad in sicer glineni rimski zlatnik.

Na cilju so se dijaki nato priključili Rimskim športnim igram. Preizkusili so se v različnih športnih veščinah, ki so jih poznali in izvajali že rimski vojaki.

Vsi dijaki, naši in iz drugih šol, so ob navedenih dejavnostih zelo uživali, hkrati pa veliko novega spoznali.

OŠ Škocjan Jabčnik1Učenke 8. b, Nika Lenart, Sara Zgonc in Mirjam Oberč, smo pod vodstvom učitelja Jana Cerleta v domačem okolju iskale pomembno kulturno ali naravno znamenitost, katere skrbniki bi postale. Naša občina ima Mlinarjevo pot, Knobleharjevo pot, kamniti dvoločni most, knjižno zapuščino Frana Metelka in še mnogo dediščine, ki jo je vredno ohranjati za prihodnje rodove in zanjo skrbeti. Utrnila se nam je ideja, da bi posvojili malo drugačen spomenik. Odločili smo se za hrano, jed naših dedkov in pradedkov, JABČNIK.

V sklopu UNESCO projekta Mladi posvojijo spomenikov, katerega nosilec je OŠ Belokranjskega odreda Semič, smo skuhale jabčnik. Tradicionalno jed iz kislih jabolk, mleka, usukancev, jajc, sladkorja, cimeta, soli in pregrete smetane.

Recept smo našle v knjigi Slovenske narodne jedi. Pri kuhanju nam je pomagala učiteljica gospodinjstva, Sabina Klemenčič, ki je poleg kuharjev začetnica in pobudnica iskanja in ohranjanja tradicionalnih jedi na naši šoli.

Jabčnik je značilna jed za kraje na Dolenjskem, vendar so ga skoraj v vsaki vasi pripravljali malo drugače.

Na naši šoli smo se odločili, da bomo to jed pripravljali vsako leto in poizkušali ohranjati tradicijo. V letošnjem šolskem letu smo jabčnik imeli za malico v šoli in vrtcu, kuhali pa smo ga tudi ob tednu otroka za prijateljske razrede.

O jabčniku smo povprašali tudi domačinko, našo tajnico, ki doma občasno še vedno pripravlja to jed zase ali pa za sorodnike, vendar na malo drugačen način.

Namesto usukancev, v kuhane in zmečkane jabolka, doda moko in mleko in kuha do vretja, potem doda še sol in smetano ali pa maslo.

Mlajšim otrokom je jed zelo všeč, saj je mlečna in sladka, starejšim pa prikliče spomini na mladost.

                                 Jan Cerle in učenke OŠ Frana Metelka Škocjan

Save

OŠ dr Jožeta Pučnika Črešnjevec 1V mesecu septembru smo v okviru projekta teden kulturne dediščine na šoli izvedli dan dejavnosti, kamor smo vključili tudi staro opravilo pranje perila ob našem posvojenem spomeniku – Vaški vodnjak s periščem. Učenke 6. in 7. razreda so učencem 1. VIO prikazale in opisale postopek pranja perila kot so to počele njihove prababice. To je bil običaj, ki so ga na vasi opravljale prav pri tem vodnjaku.

Save