»Da pa more človek uživati vso srečo, ki mu jo more nuditi borno zemeljsko življenje, potrebuje izobrazbe, narodne prosvete, ki že otroka pouči, kar potrebuje v svojo korist in v blagor svojega bližnjega.« (I. Riglar; govor nadučitelja ob odvoritvi nove šole: 7.6.1931)
V četrtek, 22. 11. 2018, smo v KC Semič obeležili 180 – letnico prve šolske zgradbe v Semiču in pristop šole k projektu Rastoča knjiga.
Iz pisanih virov ni mogoče razbrati, kdaj je bila v Semiču ustanovljena prva ljudska šola. Na starem šolskem poslopju je vklesana letnica 1838, v starih zapisih se omenja leto 1720 kot rojstno leto semiške šole. Leta 1931 je bilo zgrajeno novo, moderno in najlepše poslopje v Beli krajini, v katerem poteka pouk še danes. Skozi leta je potreba po novih prostorih botrovala razširitvi obstoječega šolskega poslopja.
Semiška šola je vedno sledila spremembam na področju šolstva. Med redkimi šolami v Sloveniji je vpeljala celodnevno osnovno šolo, med prvimi uvedla devetletno osnovnošolsko izobraževanje in se vključevala v številne projekte, preko katerih sledi kompetencam 21. stoletja.
V uvodnem nagovoru je prisotne pozdravila ravnateljica naše šole, magistra Andreja Miketič, in nas popeljala skozi zgodovino šolstva v Semiču.
Častitljivo obletnico šole in pristop šole k projektu Rastoča knjiga je v nagovoru pozdravila tudi županja Občine Semič, gospa Polona Kambič.
Slavnostna govornica, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, gospa Martina Rozman Salobir, je poudarila pomen brane besede, ki naj ostane vseslovenski simbol tudi v novem tisočletju. V svojem nagovoru je povzela vizijo projekta Rastoča knjiga.
Oče projekta Rastoča knjiga, dr. Janez Gabrijelčič, nas je s svojimi mislimi spodbudil k ohranjanju domače besede ter razvijanju spoštljivih medsebojnih odnosov. Ni naključje, da bo vitrino Rastoče knjige v letošnjem letu zastopala misel Ivanja Rigla ob otvoritvi šolske stavbe, leta 1931.
V programu so sodelovali učitelj Tomaž Pavlakovič, otroška folklorna skupina, otroški in mladinski pevski zbor ter učenci izbirnega predmeta umetnost. Za presenečenje so poskrbeli učitelji semiške osnovne šole, ki so zapeli belokranjsko ljudsko pesem. Program sta povezovala Lara Simonič in Žan Šebalj Golobič.
Vzporedno smo pripravili razstavo, s katero smo osvetlili ozadje našega raziskovanja o zgodovini šolanja v Semiču.
"In v tem trenutku prišviga od nekod še ena misel: kaj ko bi šel tudi ti v jesen spet malo v šolo? Tja v tisto belo semiško osnovko, ki te tako prisrčno vabi:
Pridi, naučil se boš kaj novega! Nikoli ni prepozno. Vidiš, kako sva od tistih najinih davnih let oba že zrasla? Ti in jaz, vsak za eno nadstropje."
(L.Krakar; Skice spominov, 1995)
