Učenci z učnimi težavami so (po Zakonu o osnovni šoli) učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja. Šole tem učencem prilagodijo metode in oblike dela pri pouku ter jim omogočijo vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
Učne težave so lahko splošne ali specifične in se razprostirajo od lažjih do težjih.
Otroci določenih skupin težjih oblik učnih težav se lahko usmerijo v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo preko postopka usmerjanja, ki ga omogoča Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Za skupino otrok z lažjimi do zmernimi učnimi težavami pa se predvideva oblikovanje Izvirnega delovnega projekta pomoči in pomoč v okviru šole po Konceptu dela učne težave v osnovni šoli.
Pri učencih z učnimi težavami je potrebno pred uvedbo postopka usmerjanja upoštevati pet osnovnih stopenj pomoči: pomoč učitelja, pomoč šolske svetovalne službe, dodatno individualno in skupinsko pomoč na šoli, mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove. Peti korak (usmerjanje) nastopi šele v primeru, ko šolski strokovni tim ugotovi, da učenec z izrazitejšimi učnimi težavami potrebuje več prilagoditev in pomoči ali spremembo programa vzgoje in izobraževanja. Staršem se torej predlaga uvedbo postopka usmerjanja le v primeru, ko prvi štirje koraki niso pripeljali do želenega napredka pri otroku. Vsekakor pa je sodelovanje staršev nepogrešljiv dejavnik v celotnem procesu pomoči učencem z učnimi težavami.
Kako lahko pomagajo starši?
- Redno sodelujte z razrednikom vašega otroka in ostalimi učitelji.
- Redno obiskujte govorilne ure in roditeljske sestanke.
- Spremljajte otrokovo šolsko delo, poskrbite, da bo redno opravljal domače naloge, imel urejene šolske potrebščine in dovolj časa za učenje.
- Poskrbite, da bo redno obiskoval dopolnilni pouk ali druge oblike pomoči, ki jih v sklopu svojega delovnega načrta ponuja šola.
- Pomagajte mu razvijati delovne in učne navade in razporediti čas za učenje in zabavo.
- Poskrbite, da bo prihajal v šolo spočit in naspan.
- Bodite razumevajoči in potrpežljivi, tudi če otrok po daljši razlagi še vedno ne bo razumel učne snovi. Nekateri otroci potrebujejo več časa. Če ocenite, da mu ne zmorete pomagati, poiščite nekoga, ki mu bo lahko.
- Že med učenjem spodbujajte otroka za doseganje uspehov in pravilno opravljanje nalog. Veselite se z njim vsakega napredka. Tako boste s tem povečali njegovo vztrajnost in motiviranost,
- Pri izbiri interesnih dejavnosti mu pomagajte poiskati njemu najbolj ustrezne. Svetujemo, da jih ne izbere preveč.
- Ko naletite na probleme (neuspeh, učne težave, osebne stiske, občutki nemoči, odločitve o nadaljnjem šolanju ...), se posvetujte z razrednikom, šolsko svetovalno službo ali ostalimi strokovnimi delavci.
- Ne obremenjujte otroka s pretiranim učenjem ali dodatnimi inštrukcijami, saj mu lahko zmanjšate voljo do učenja in vzbudite odpor do šole.
- Pomoč staršem pri delu z otroci (učni listi, uporabne povezave ...).
Postopek usmerjanja
Starši izpolnijo obrazec »Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja«, ki ga lahko dobijo na šoli. Obrazcu se priloži tudi:
- mnenje oz. poročilo šole o otroku;
- strokovna mnenja, ki so jih pridobili (mnenje zdravnika psihologa, specialnega pedagoga itd.);
- zapis pogovora z otrokom o postopku usmerjanja.
Svetovalna delavka pošlje vlogo in ostalo dokumentacijo na Zavod za šolstvo Novo mesto.
Vlogo za usmerjanje nato dodelijo eni izmed komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki na podlagi pridobljene dokumentacije izdela strokovno mnenje. V mnenju je povzeto otrokovo funkcioniranje, težave, stopnja in primanjkljaja ter predlog usmeritve v program. Strokovno mnenje svetovalec pošlje staršem (vlagateljem) in šoli. Starš (vlagatelj) ima nato 8-dnevni rok za morebitno vložitev pripomb na strokovno mnenje. Na podlagi strokovnega mnenja svetovalec na Zavodu za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v ustrezen program.
Po prejemu odločbe šola prične s postopkom priprave dokumentacije in izvajanjem dodatne strokovne pomoči.