Naravni spomenik –dediščina v rokah mladih – mladi posvojijo spomenik
Ob dnevu odprtih vrat OŠ Turnišče, pod motom »Pustite nam ta svet….«, 21. maja 2004, smo naš projekt (na samem rastišču) Sibirske perunike predstavili širši javnosti, t. j. staršem, starim staršem turniških učencev in ostalim prebivalcem Občine Turnišča in širše, saj smo povabili tudi sosednje šole iz drugih občin, novinarje Radia Murski Val, TV AS in KANAL 10 iz Murske Sobote, lokalno TV iz Turnišča, časopis Vestnik, Večer. Ocenili smo, da je bilo okoli 500 (mogoče nekaj več) udeležencev. Vse povratne informacije so bile zelo pozitivne. Pozitivni premik v odnosu do okolja se je začutil tudi pri starših in ostalih prebivalcih.
7. junija 2004 leta smo kot OŠ Turnišče OBČINSKEMU SVETU in ŽUPANU TURNIŠČA poslali prošnjo, da se rastišču podeli status varovanega naravnega območja. V prošnji smo zapisali tudi naše cilje in predlog, da bo rastišče dovoljeno v uporabo za učilnico v naravi, turistično točko z vzgojno-izobraževalnim ciljem kot naravni park.
Župan in svetniki Občine Turnišče so dne 14. junija 2004 pozitivno sprejeli našo pobudo, da se rastišče zavaruje, podprli so naše prizadevanje in na seji občinskega sveta razglasili rastišče sibirske perunike za stalno varovano območje. Tako je od takrat dovoljena le pozna jesenska košnja, enkrat letno ali pa na dve leti enkrat, da se ohranja življenjski prostor v obliki travnika. Kosi se le nekaj cm nad tlemi (oz. malo višje), da se ne poškodujejo/uničijo številna mravljišča, ki se nahajajo na rastišču. Na rastišču je prisotna tudi zdravilna strašnica, s tem pa medsebojna povezanost med zdravilno strašnico, metulji strašničarji in mravljami. Prav zato se morajo ohranjati tudi mravljišča.
Julija 2004 smo se predstavili na taboru Unesco šol v Piranu, v šol. letu 2009/2010 pa v skupini ekošol »Ohranjanje biodiverzitete« in bili 5. junija 2010, ob svetovnem dnevu okolja, nagrajeni na državnem nivoju. 1. septembra 2004 leta smo v znak (bučo) OŠ Turnišče dodali tudi cvet sibirske perunike. Na to smo še posebej ponosni! Ob vsakoletnih pohodih (od leta 2008) ob dnevu »Druženja več generacij – t. i. Šport špasu« na OŠ Turnišče je rastišče tudi ena izmed postaj na naši poti. V letu 2007 smo na rastišče postavili tablo. Osrednje mesto na tabli, ki se nahaja ob vstopu na varovano območje, je namenjeno s. peruniki. Vsak popotnik se tukaj lahko napolni z energijo in prebere zapisan nagovor, katerega avtorica je učiteljica Ivanka.
POSTOJ, POPOTNIK, DRAGI TI, NAJ TI SRCE ZAIGRA IN OKO NAUŽIJE SE LEPOT NARAVE TE. KRALJICA, KI NA KRAJU TEM PRITEGNE ČUTE TVOJE VSE, SIBIRSKA PERUNIKA JI JE IME. PRISRČNO VABI V ZDRUŽBI Z DRUGIMI RASTLINAMI NA POTKE PO RASTIŠČU TE; IN GLEJ, DA LEPOTO, NARAVNO BOGASTVO, DANO NA PROSTORU TEM, OHRANIŠ ZA POTOMCE – LJUBITELJE NARAVNE DEDIŠČINE TE.
»Zakaj bi hodil bos ... s čevlji si lahko zaslužim kruh« V šolskem letu 2002/2003 smo v okviru projekta ZRSS –Skriti zaklad na OŠ Turnišče poskrbeli za prenovljena postavitev čevljarske delavnice. Svoj projekt, s katerim smo čevljarski muzej posvojili kot kulturno dediščino smo poimenovali:
»Zakaj bi hodil bos ... s čevlji si lahko zaslužim kruh.«
Čevljarska obrt v Turnišču je bila znana že v 16. stoletju,ko so se obrtniki iste stroke (tudi krojači, kovači, ...) začeli povezovati v cehe in leta1760 Marija Terezija s cesarskim pečatom potrdi njihova pravila. Po letu 1880 je močna cehovska organizacija začela nazadovati, pravila se niso več tako strogo spoštovala. 1922. leta je bila ustanovljena v Turnišču Strokovna zadruga čevljarskih mojstrov, tega leta je v kraju delovalo okrog 80 samostojnih mojstrov. Število čevljarjev se je zmanjševalo zaradi vse večje industrijske konkurence in kasnejše gospodarske krize. V letih 1934-37 je nekaj mojstrov izdelovalo v manjših količinah vojaške škornje za nemško vojsko. Med 2. sv. vojno ni bilo materiala, zato je obrt zastala. Po letu 1949 so delali za kranjsko podjetje Obutev, leta 1959 je v Turnišču svoj obrat odprla Planika, kjer so se čevljarji tudi zaposlili. V 50-ih letih 20. stol. so svoje izdelke vozili na kolesih na sejme v : Turnišče, Mursko Soboto, Gornjo Radgono, Grad, Ljutomer, Ptuj, Čakovec, Varaždin, ...Leta 1979 je bila v spomin močni čevljarski obrti in tradiciji postavljena čevljarska delavnica v na novo sezidani stavbi nasproti obrata Planika. Stavba daje podobo cimprače, kar pa v resnici ni, saj je to njen ponaredek, zgrajen iz opeke, ne iz obtesanih hlodov. Ker pa je bila stavba namenjena razstavljanju čevljarskega orodja in izdelkov, je nova postavitev čevljarske delavnice ostala v tej stavbi. V levem prostoru je prikaz čevljarske delavnice in predmeti so s pomočjo domačih čevljarjev postavljeni tja, kamor spadajo po svoji funkciji. Središče delavnice je leseni pankl, delovna miza, okrog katere se je odvijalo čevljarjevo delo in s tem posredno tudi njegovo življenje. Prostor je poln čevljarskega orodja, risb in izdelkov. Poudarek je tudi na malenkostih, kot so leseni škaf z vodo pod mizo, kamor so namakali trdo usnje ali kačja slina, žganje, ki so ga med delom pili (»pili smo kot šujstri«) ali obrabljena kolesarka veriga, na kateri visi petrolejka in dokazuje iznajdljivost in uporabnost čevljarjev ali kolo, natovorjeno in opremljeno s končnimi izdelki za prodajo na sejmu. Da je v delavnici delalo več ljudi, poleg mojstra še vajenci in pomočniki, dokazuje več oglata delovna miza, za katero vsi sedeli. Desni prostor je opremljen s kosi pohištva z namenom, da se obnovi izgled prostora, v katerem je turniški kmečki človek spal, se umival, umiral, jedel, ... počel veliko življenjskih opravil v enem prostoru. Oprema ni bogata, v prostoru so tisti kosi pohištva, nujno potrebni v vsakdanu revnejšega sloja kmečkega prebivalstva. Dokumentirani so vsi razstavljeni predmeti, 314 kosov je v čevljarski zbirki in 67 kosov v etnološki zbirki. Darovali in posodili so jih domačini. Vsak predmet ima svojo zaporedno številko, s katero je mogoče na izpisanem obrazcu ugotoviti njegovo provenienco, to je izvor, ime, starost in opis predmeta. Stalna razstava je spomin vsem turniškim čevljarjem z namenom, da se izginjajoča preteklost zapiše v sedanjost in ostane v prihodnosti. Razstavljeni predmeti so tiste sledi in vezi, ki jim bo to uspelo, so prihodnost. Prenovljena postavitev čevljarske delavnice je uspela v šolskem letu 2002/2003 v sodelovanju OŠ Turnišče, domačih čevljarjev, domačinov, Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in bčine Turnišče
