OŠ Šmihel - Podružnica Birčna vas:

Število učiteljev - mentorjev, ki so sodelovali z učenci: 10

Število udeležencev, ki so sodelovali v projektu: 86

V četrtek, 3. 10. 2019, se je ob 16. uri na naši šoli odvijala prireditev z naslovom Zapojmo v nov dan. Naš projekt smo poimenovali Zapojmo v nov dan.  Glavni cilj projekta je, da učenci ozavestijo pomen ohranjanja kulturne dediščine, kar uresničujemo tudi s projektom Rastoče knjige. Učenci so pripravili pestro predstavitev ljudskih pesmi in plesov ob igranju na ljudska glasbila. Na prireditvi so sodelovale tudi družine učencev in lokalni ustvarjalci; ženska vokalna skupina Kronce, ga. Majda Nemanič, Blaž Hutevec ter Mali umetniki, ki se družijo na delavnicah v gasilskem domu na Uršnih selih.  Po končani prireditvi je potekal še ogled zanimive razstave ljudskih glasbil in starih glasbenih predmetov.

Bili smo plesno aktivni

V sredo, 25. septembra, smo na podružnični šoli Birčna vas izvedli športni dan. Bili smo plesno aktivni. Obiskala nas je gospa Majda Nemanič, ki vztrajno dela na ohranjanju ljudskega izročila v pesmi in plesu. Nekaj učencev je s seboj prineslo inštrumente (gosli, piščal, harmoniko, trobento) in nanje zaigralo. Vsi pa so s seboj prinesli glas. Oponašali so ptice, in sicer učenci 1. razreda vrabčke, 2. razreda kukavico, tretješolci vrane, četrtošolci sove in petošolci siničke. Z oponašanjem živali so zapeli pesem Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Potem so po zvoku ugibali, kaj slišijo. Prepoznali so številna ljudska glasbila (podkev, piščal, žveglo, pokrovke, ragljo, lesene palčke, strgalo, lončeni bas, ropotuljo …). Nemaničeva jim je na orglice zaigrala Izidor ovčice pase, pa pesem tudi na glavnik. Na zanimiv način so učenci tako spoznali številna ljudska glasbila. Učiteljice so zapele ljudsko pesem Dekle je po vodo šlo. Gostja je pustila košaro z glasbili v šoli in je tako potovala po razredih. Po razredih so se učenci naučili po eno ljudsko pesem in jo zaplesali. Prav tako je potekala delavnica pod vodstvom Majde Nemanič, kjer so se učili ljudskih plesov trije predstavniki iz vsakega razreda. Na harmoniki jih je spremljal Blaž Hutevec.

Kratek opis dejavnosti in povezave do spletne strani, kjer so te dejavnosti predstavljene:

http://podruznica-os-smihel.splet.arnes.si/2019/10/14/prireditev-zapojmo-v-nov-dan/ 

Gimnazija Brežice:

Število učiteljev - mentorjev, ki so sodelovali z učenci: 2

Število udeležencev, ki so sodelovali v projektu: 50

Podpora Podnebnemu štrajku, katerega pobudnica je mlada Švedinja  Greta Thunberg.

Dijaki Gimnazije Brežice so se skupaj z Mladinskim centrom Brežice in Posavskimi študenti odpravili po Brežicah, mesto z okolico in opozorili na naravno dediščino, ki je ne smemo uničiti. Podpiramo prizadevanja mladih cele Evrope, ki se goreče zavzemajo za spremembe nacionalnih okoljskih zakonodaj, s posebnim poudarkom na podnebnih spremembah. Geslo je:»Ne potrebujemo upanja, ampak dejanja!«

S pripravo plakatov in besedil smo opozorili na spremembe.

Ali bomo znali zgraditi objekt z radioaktivnimi odpadki, ki ne bo škodovala prebivalcem v tej regiji....

Odgovornost, na katero opozarjajo mladi!

OŠ Janka Padežnika Maribor

Število učiteljev - mentorjev, ki so sodelovali z učenci: 2

Število udeležencev, ki so sodelovali v projektu: 43

Letošnji projekt smo izvajali v 6. razredu v okviru učnih vsebin pri pouku zgodovine – kulturna in naravna dediščina. Osredotočili smo se na primere kulturne dediščine v našem okolju. Učenci so izbrali primer kulturne dediščine (stavbo, predmet, običaj). Poiskali so ključne podatke in sestavili besedilo, ki je bilo izhodišče za drugi del projekta. Učenci so namreč posneli kratek filmček (1 – 2- minuti). Filmčke smo želeli uporabiti za predstavitve v drugih razredih, vendar tega dela projekta zaradi Corona virusa nismo izpeljali (izpeljali ga bomo v prihodnjem šolskem letu). Med izbranimi spomeniki je seveda tudi naš posvojeni spomenik – Jožefov studenec.

Dejavnosti bodo prestavljene tudi na spletni strani šole.

Žal letošnjih fotografij nimam, zato vam pošiljam starejšo. V prilogi pa vam pošiljam dva filmčka, ki sta ju v okviru projekta naredila učenca.

Mentorica: Andreja Lorenci

OŠ Turnišče

S skupino osmošolcev (7 učencev) smo pripravili program za enodnevno dejavnost "Potepanje po sledeh kulturne in naravne dediščine". Dejavnost je bila planirana za dan odprtih vrat Občine Turnišče. Srčno smo upali, da pride tudi do realizacije (mogoče ne na ta dan, kot smo planirali; čas, ki smo si ga mi postavili je zato takšen, ker v tem času Sibirska perunika najlepše cveti). Zaradi dane situacije do realizacije ni prišlo. Rastišče Sibirske perunike in Čevljarski muzej sta šolska posvojena spomenika kulturne in naravne dediščine. V jesenskem času smo gostili še tri sosednje OŠ (z njimi sodelujemo, da skupaj opravimo jesenski kros). Učencem in mentorjem smo ponudili ogled Čevljarskega muzeja. 

Število učiteljev - mentorjev, ki so sodelovali z učenci: 1

Število udeležencev, ki so sodelovali v projektu: 7

Mentorica: Brigita Žerdin

Vrtec Ptuj - DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH

Število učiteljev - mentorjev, ki so sodelovali z učenci: 7

Število udeležencev, ki so sodelovali v projektu: 59

Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020

Oddelek: 5 – 6 let

Število otrok: 15

Vzgojiteljica: Gordana Jović

Pom. vzgojiteljice: Maja Kokol, Daniela Močnik

Na obisku v Vrtcu so bili gasilci, ki so na vratih poleg grba mesta Ptuj imeli tudi sliko svetega Florjana. Nekdo od otrok je to opazil in začeli smo raziskovati, kdo je to.

Na internetu smo poiskali fotografijo svetega Florjana, jo natisnili in jo opsovali. Naučili smo se, da je sveti Florjan zaščitnik mest proti požarom in  ga imajo zato tudi gasilci na svojih vozilih. Prebrali smo, da je  je spomenik postavljen v različnih  mestih v Sloveniji.

Ali  je spomenik svetega Florjana postavljen tudi v mestu Ptuj?

Eden od otrok je rekel, da ga je videl. Ugotovili smo, da moramo to raziskati.

Zaradi pomembnosti spomenikov, ki niso samo naša kulturna dediščina, ampak tudi turistična znamenitost, smo k projektu povabili tudi vzgojiteljico Danielo Močnik, ki v Vrtcu  Ptuj otroke uči angleščino.

Z Majo, ki je narisala  načrt poti, kako pridemo do spomenika svetega Florjana, smo se na pot tudi odpravili.

Pot nas je vodila mimo znamenitosti in vedut mesta Ptuj, ki smo jih poimenovali v

slovenskem in angleškem jeziku.

Po raziskovanju mesta Ptuj, nas je naš načrt pripeljal do spomenika svetega Florjana. Otroci so si ga z veseljem ogledovali in opisovali.

Zapisala: Gordana Jović

VRTEC PTUJ: enota NARCISA

POROČILO PROJEKTA

DEDIŠČINA V ROKAH MALDIH

Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020

Oddelek: 5 – 6 let

Število otrok: 20

Vzgojiteljica: Tina Holobar

Pom. vzgojiteljice: Suzana Petek

Ker se je približeval pust, smo se v vrtcu začeli pogovarjati o tradicionalnih pustnih maskah iz našega področja. Otrokom sem prebrala zgodbo Mali kurent. Vsak dan smo iz knjige izbrali lik o katerem smo se pogovarjali in ustvarjali na tematiko tega pustnega lika. Skupaj z otroki  smo se odpravili tudi na ptujski grad, da si ogledamo zbirko tradicionalnih pustnih mask. Tam nam je kustosinja po delih brala zgodbo Mali kurent, in nas peljala od lika do lika omenjenega v knjigi.

Otroci so ob ogledu razstavljenih likov skupaj reševali tudi naloge iz knjige.

Ob ogledu razstave so spoznali tudi nekatere druge tradicionalne like, ki v knjigi niso omenjeni.

Po koncu ogleda smo se odpravili v grajsko »učilnico« kjer so si otroci iz papirja izdelali kurenta. Dobili so kurenta kot je bil v knjigi, natisnjenega na tršem papirju. Tega so najprej pobarvali, nato pa izrezali in speli.

Po končani izdelavi kurentov so otroci vzeli sestavljali like iz knjige Mali kurent. Ker so za nekatere potrebovali pomoč in več časa so otroci združili moči in sestavljali skupaj.

 Zapisala: Tina Holobar

VRTEC PTUJ: enota TULIPAN

POROČILO PROJEKTA

DEDIŠČINA V ROKAH MALDIH

Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020

Oddelek: 5 – 6 let

Število otrok: 24

Vzgojiteljica: Jana Janžekovič

Pom. vzgojiteljice: Maja Vegan

V šolskem letu 2019/2020 smo s skupino 5 – 6 let večkrat odšli na sprehode po mestu in spoznavali znamenitosti najstarejšega mesta v Sloveniji. Od daleč in od blizu smo opazovali grad, ki smo ga kasneje na star način risanja (s peresi) upodobili na blok liste. Naredili smo razstavo na hodniku v našem vrtcu.

  Ob spoznavanju našega mesta so otroci v času pusta spoznavali pomen »Kurentovanja«. Veliko mask smo naredili iz različnega materiala, veliko smo risali, slikali in se šemili. Večkrat smo prebrali zgodbo »Mali kurent«, v kateri otroci spoznavajo naše tradicionalne maske, posebej pa našega kurenta.

Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem (zvonjenjem) iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi ima masko (iz ust mu moli dolg jezik, na vrhu pa ima rogove, okrašene s pisanimi trakovi), na nogah pa gamaše.

Poznamo dve vrsti kurentov, pernatega markovskega in rogatega haloškega. Zraven njega pa po navadi hodi vrag ali hudič.

Včasih v rokah nosi tudi ježevko- palico, ki je na koncu ovita z bodičasto ježevo kožo in klešče-v katere naj bi ujel dekle (ki mu je všeč).

Boris Žohar je znan umetnik, ki nas preseneča z vedno novim razumevanjem in upodabljanjem kurenta, ki ga postavlja v različne barve, simbole in kontekstualne soodvisnosti. Izdelal je tudi lesenega kurenta, ki ga lahko občudujemo ob glavni cesti pred centrom našega mesta. Naši otroci masko kurenta že zelo dobro poznajo, spoznali pa so tudi tega lesenega kurenta. Po ogledu tradicionalnih mask na gradu, ogledu lesenega kurenta v mestu, so kurenta sami upodobili na sliki (uporabili smo flomastre in voščenke, za ozadje pa tuš).

Zapisala: Jana Janžekovič