Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma izobražujejo za poklice v gostinstvu in turizmu. Pomemben delež izobraževalnih vsebin se dotika slovenske dediščine(naravne, kulturne, snovne, nesnovne …). Dijaki spoznavajo dediščino, usvajajo strokovni odnos do nje, se jo učijo ohranjati in oživljati tako, da jo s posodabljanjem oz. prilagajanjem potrebam sodobnega časa vključujejo v gastronomsko-turistično ponudbo.

Slovensko kulinarično dediščino dijaki spoznavajo pri splošno izobraževalnih predmetih, strokovno teoretičnih, pri praktičnem pouku, v okviru interesnih dejavnosti in pri različnih projektih.

V tem šolskem letu so se narodnem jedem posvetili še posebej s sodelovanjem v tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije na temo Jedilniki poklicnih skupin. Dijaki so z mentoricama preučevali prehrano mlinarjev.

Dijaki zaključnih letnikov programov gastronomija ter gastronomija in turizem pa so se s svojim zaključnim projektnim delom priključili obeležitvi 650-letnice Novega mesta. Pri preučevanju preteklosti so spoznavali tudi dolenjske narodne jedi, jih umestili v sodobnost in na tej osnovi oblikovali  kulinarično ponudbo za zaključni dogodek, na katerega so povabili svoje starše. Pripravili so kulturni program s pogostitvijo, osnova slavnostnega jedilnika so bile tradicionalne jedi novomeškega področja.

Udeležili so se tudi tekmovanja Konzorcija biotehniških šol v Ljubljani z naslovom Ajda in kulinarika. Sodelovala sta 2 dijaka: eden v smeri kuharstva in drugi v smeri strežbe.
Dijakinja se je lotila priprave tople začetne jedi iz ajde in pripravila ajdov mošnjiček, nadevan s kašo in suhim sadjem v omaki mlade koprive. Drugi dijak pa je nato na temo ajde vključil prejšnjo jed v pripravo pogrinjka in poskušal ponazoriti postrežbo jedi iz ajde nekoč in danes.

S sodelovanjem v projektu Gatus – združenje gastronomsko-turističnih šol držav bivše Jugoslavije vsako leto pripravimo in postrežemo slovensko narodno jed. Tokrat je ekipa dijakov naše šole na srečanju, ki je to šolsko leto potekalo v Leskovcu v Srbiji, pripravila in postregla pretaknjen svinjski hrbet s korenčkovimi in peteršiljevimi koreninami, krompir sočkaste oblike, dolenjski štrukelj z žajnofom in kuhano hruško v cvičku, nadevano s skuto.

V torek, 30. septembra, ko so učenci devetega razreda posvojili obeležje v Pogorelcu, ki je bilo postavljeno ob 600-letnici naselitve Kočevarjev, je potekala fotografska delavnica Dediščina v rokah mladih, ki so se je udeležile UNESCO šole, šole iz naše okolice in povabljena šola iz Ozlja na Hrvaškem. Vse prisotne je s kulturno in jezikovno raznolikostjo našega področja seznanila predstavnica Zveze kočevarskih organizacij z namenom, da bi poznali zgodovinska dejstva in jih razumeli v povezavi s sedanjimi družbenimi odnosi ter vzbudili pri mladih občutek odgovornosti do kulturne in naravne dediščine. Za posvojeni spomenik so učenci iskali literaturo in dokumentirali vse, kar se je v zvezi z njim dogajalo v zgodovini in sedanjosti. Tako so se seznanili s kočevarsko kulturno dediščino, jo prepoznali kot skupno kulturno dediščino okolja ter poskrbeli za ekološko urejeno okolico.

Izbrane fotografije, nastale na fotografski delavnici, smo uporabili za oblikovanje razglednice posvojenega spomenika in predstavili na osrednji turistični prireditvi v Semiču Praznovanje jeseni.

Drugi del projekta je potekal na daljavo. Unesco šole, ki se niso udeležile srečanja, imajo možnost sodelovanja tako, da v svojem okolju izvedejo aktivnosti o svojih posvojenih spomenikih ter pošljejo poročila s fotografijami, ki jih bomo objavili na naš spletni strani.

Save

Save

Save

Na OŠ Odranci so v šolskem letu 2013/14 učenci dodobra spoznavali lik odranskega pozvačina, njegovo ohranjenost, razširjenost v našem kraju, prvine njegove noše, način njegovega povabila na poroko ter ugotavljali, kako močan je vpliv lika pozvačina na ohranjanje spomina prihodnjim rodovom. Pozvačin je prav gotovo eden najopaznejših prekmurskih ženitovanjskih likov. Gre za vabilca na gostijo, ki s svojim obredom hiši napove veselo novico poroke in prisotne obenem povabi nanjo.

V okviru Unesco šol smo 1. 10. 2013 izvedli prvi nacionalni projekt »100 LET DEDIŠČINE NA BAJERJU« ob mednarodnem letu vode.

Fotografske delavnice, ki je potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, so se udeležili učenci in mentorji UNESCO središča Pišece. Po uvodnem pozdravu ravnateljice ga. Silve Jančan in koordinatorice projekta, je črpalno postajo in njeno delovanje predstavil ga. Silvo Turk, zadnji upravljalec črpalne postaje. Po ogledu bajerja, so udeleženci poiskali motive in jih zabeležili s fotoaparatom. Fotografije, po izboru komisije, so bile razstavljene v Kulturnem centru Semič v okviru Praznovanja jeseni v Semiču.