Vrtec Ptuj - DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH

Število učiteljev - mentorjev, ki so sodelovali z učenci: 7

Število udeležencev, ki so sodelovali v projektu: 59

Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020

Oddelek: 5 – 6 let

Število otrok: 15

Vzgojiteljica: Gordana Jović

Pom. vzgojiteljice: Maja Kokol, Daniela Močnik

Na obisku v Vrtcu so bili gasilci, ki so na vratih poleg grba mesta Ptuj imeli tudi sliko svetega Florjana. Nekdo od otrok je to opazil in začeli smo raziskovati, kdo je to.

Na internetu smo poiskali fotografijo svetega Florjana, jo natisnili in jo opsovali. Naučili smo se, da je sveti Florjan zaščitnik mest proti požarom in  ga imajo zato tudi gasilci na svojih vozilih. Prebrali smo, da je  je spomenik postavljen v različnih  mestih v Sloveniji.

Ali  je spomenik svetega Florjana postavljen tudi v mestu Ptuj?

Eden od otrok je rekel, da ga je videl. Ugotovili smo, da moramo to raziskati.

Zaradi pomembnosti spomenikov, ki niso samo naša kulturna dediščina, ampak tudi turistična znamenitost, smo k projektu povabili tudi vzgojiteljico Danielo Močnik, ki v Vrtcu  Ptuj otroke uči angleščino.

Z Majo, ki je narisala  načrt poti, kako pridemo do spomenika svetega Florjana, smo se na pot tudi odpravili.

Pot nas je vodila mimo znamenitosti in vedut mesta Ptuj, ki smo jih poimenovali v

slovenskem in angleškem jeziku.

Po raziskovanju mesta Ptuj, nas je naš načrt pripeljal do spomenika svetega Florjana. Otroci so si ga z veseljem ogledovali in opisovali.

Zapisala: Gordana Jović

VRTEC PTUJ: enota NARCISA

POROČILO PROJEKTA

DEDIŠČINA V ROKAH MALDIH

Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020

Oddelek: 5 – 6 let

Število otrok: 20

Vzgojiteljica: Tina Holobar

Pom. vzgojiteljice: Suzana Petek

Ker se je približeval pust, smo se v vrtcu začeli pogovarjati o tradicionalnih pustnih maskah iz našega področja. Otrokom sem prebrala zgodbo Mali kurent. Vsak dan smo iz knjige izbrali lik o katerem smo se pogovarjali in ustvarjali na tematiko tega pustnega lika. Skupaj z otroki  smo se odpravili tudi na ptujski grad, da si ogledamo zbirko tradicionalnih pustnih mask. Tam nam je kustosinja po delih brala zgodbo Mali kurent, in nas peljala od lika do lika omenjenega v knjigi.

Otroci so ob ogledu razstavljenih likov skupaj reševali tudi naloge iz knjige.

Ob ogledu razstave so spoznali tudi nekatere druge tradicionalne like, ki v knjigi niso omenjeni.

Po koncu ogleda smo se odpravili v grajsko »učilnico« kjer so si otroci iz papirja izdelali kurenta. Dobili so kurenta kot je bil v knjigi, natisnjenega na tršem papirju. Tega so najprej pobarvali, nato pa izrezali in speli.

Po končani izdelavi kurentov so otroci vzeli sestavljali like iz knjige Mali kurent. Ker so za nekatere potrebovali pomoč in več časa so otroci združili moči in sestavljali skupaj.

 Zapisala: Tina Holobar

VRTEC PTUJ: enota TULIPAN

POROČILO PROJEKTA

DEDIŠČINA V ROKAH MALDIH

Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020

Oddelek: 5 – 6 let

Število otrok: 24

Vzgojiteljica: Jana Janžekovič

Pom. vzgojiteljice: Maja Vegan

V šolskem letu 2019/2020 smo s skupino 5 – 6 let večkrat odšli na sprehode po mestu in spoznavali znamenitosti najstarejšega mesta v Sloveniji. Od daleč in od blizu smo opazovali grad, ki smo ga kasneje na star način risanja (s peresi) upodobili na blok liste. Naredili smo razstavo na hodniku v našem vrtcu.

  Ob spoznavanju našega mesta so otroci v času pusta spoznavali pomen »Kurentovanja«. Veliko mask smo naredili iz različnega materiala, veliko smo risali, slikali in se šemili. Večkrat smo prebrali zgodbo »Mali kurent«, v kateri otroci spoznavajo naše tradicionalne maske, posebej pa našega kurenta.

Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem (zvonjenjem) iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi ima masko (iz ust mu moli dolg jezik, na vrhu pa ima rogove, okrašene s pisanimi trakovi), na nogah pa gamaše.

Poznamo dve vrsti kurentov, pernatega markovskega in rogatega haloškega. Zraven njega pa po navadi hodi vrag ali hudič.

Včasih v rokah nosi tudi ježevko- palico, ki je na koncu ovita z bodičasto ježevo kožo in klešče-v katere naj bi ujel dekle (ki mu je všeč).

Boris Žohar je znan umetnik, ki nas preseneča z vedno novim razumevanjem in upodabljanjem kurenta, ki ga postavlja v različne barve, simbole in kontekstualne soodvisnosti. Izdelal je tudi lesenega kurenta, ki ga lahko občudujemo ob glavni cesti pred centrom našega mesta. Naši otroci masko kurenta že zelo dobro poznajo, spoznali pa so tudi tega lesenega kurenta. Po ogledu tradicionalnih mask na gradu, ogledu lesenega kurenta v mestu, so kurenta sami upodobili na sliki (uporabili smo flomastre in voščenke, za ozadje pa tuš).

Zapisala: Jana Janžekovič

OŠ dr. Jožeta Pučnika, Črešnjevec

Število učiteljev - mentorjev, ki so sodelovali z učenci: 2

Število udeležencev, ki so sodelovali v projektu: 4

V soboto, 14. 9. 2019, so 4 učenke prikazale pranje perila na način kot so to počele naše babice. Pranje je bilo prikazano pri vaškem vodnjaku s periščem, našem posvojenem spomeniku. Omenjeni prikaz je bil opravljen dvakrat, vse pa se je odvijalo v sklopu 10. krajevnega praznika. Obiskovalci dogodka so bili vaščani (večinoma otroci našega vrtca in šole), ki so se do spomenika pripeljali s turističnim vlakcem. Dekleta (3 učenke 6. razreda in 1 učenka 7. razreda) so se tekom tedna pripravile na dogodek ob pomoči mentoric in starejše vaščanke ga. Francke Rajh. Ob sami predstavitvi pranja so tudi zapele, oblečene so bile v narodne noše.

http://www.cresnjevec.si/prikaz-pranja-perila-na-periscu-ob-10-krajevnem-prazniku/

Osnovna šola Cirkovce sodeluje v nacionalnem projektu Mladi posvojijo spomenik že od leta 2003. Živimo v kraju, kjer je folklorna dejavnost zelo razširjena in vpeta v življenje kraja in osnovne šole. Na osnovni šoli v tem šolskem letu delovale tri folklorne skupine – ena v vrtcu in dve v osnovni šoli.

V letošnjem šolskem letu smo ohranjanju tradicije in posledično posvojenega spomenika posvetili veliko pozornosti, saj je šolska folklorna skupina praznovala 45 let delovanja. V okviru praznovanja smo izvedli plesni kulturni dan za vse učence šole. Meseca oktobra smo praznovali 45. letnico delovanja. Na prireditvi so sodelovale vse tri šolske folklorne skupine in gostje iz Maribora in Rogaške Slatine. V okviru praznovanja smo v vrtcu izvedli medgeneracijsko druženje. Obiskali so nas dedki in babice, s katerimi smo se spomnili starih otroških iger.

Skozi celo šolsko leto so vse tri folklorne skupine 15 krat nastopale v domačem kraju in drugod po Sloveniji.

Save

Save

Na Osnovni šoli Janka Padežnika Maribor smo posvojili Jožefov studenec leta 2013. V šolskem letu 2016/17 smo izvedli naslednje dejavnosti vezane na naš posvojeni spomenik:

1. Meseca oktobra sta devetošolki Manca Popošek in Emilija Ostojić predstavili Jožefov studenec na Malem simpoziju. To je vsakoletno srečanje osnovnošolcev v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer predstavijo referate na določeno temo. Letošnji naslov Malega simpozija je bil Dediščina okoli nas. Referat bo objavljen tudi v letošnjem biltenu, saj ga muzej izdaja bienalno.
2. Šestošolci so v okviru pouka zgodovine spoznavali kulturno dediščino v okolici šole. Prelevili so se v vlogo turističnih vodnikov in predstavili posamezne primere kulturne in naravne dediščine svojim sošolcem (cerkev sv. Jožefa, Jožefov Studenec, reka Drava, pekrska gorca …).
3. V okviru vrtnarskega krožka so učenci poskrbeli za urejen videz Jožefovega studenca (pletje, sajenje rož, pobiranje smeti).
4. Ponosni smo tudi na nagrado, ki jo je naša šola prejela letos za sodelovanje s Turističnim društvom Studenci, saj so tudi dejavnosti v okviru projekta Dediščina v rokah mladih - mladi posvojijo spomenik, prispevala k njeni pridobitvi.

ŠC Ptuj, Ekonomska šola ima posvojen III Mitrej na Bregu. Letos smo se odločili, da bomo nadgradili projekt z Rimljani v širšem kontekstu. Organizacijo ekonomijade ekonomskih šol Slovenije smo sklenili oblikovati v spoznavanju rimske dediščine in kulture na Ptuju.

V projektu so sodelovali vsi dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov ekonomske šole pod vodstvom mentoric Metke Babusek Medic in Olge Šumak.

Ekonomijada je potekala tako, da so mešane ekipe dijakov vseh ekonomskih šol odkrivale skriti zaklad. Vsako ekipo je sestavljalo 6 dijakov različnih šol. Dijaki so se podali na zanimivo pot, na kateri so spoznali starodavni Poetovio, odkrili njegove skrite kotičke in se marsikaj novega naučili o življenju Rimljanov v Poetoviu.

Vsaka ekipa je na začetku poti dobila prvi del zemljevida, ki jih je vodil do naslednje točke. Na vsaki naslednji točki so dobili naslednji del, tako da so na koncu sestavili celoten zemljevid starega dela mesta Ptuj. Na vsaki točki so odgovarjali na vprašanja oz. reševali nalogo na temo Rimljanov. Za vsako uspešno opravljeno nalogo so prejeli del načrta poti, ki jih je vodil do naslednje točke. Na celotni poti so jih spremljali naši dijaki, ki so jim opisovali znamenitosti in zgodovino mesta Poetovio in jim pomagali k osvajanju znanja iz zgodovine Rimljanov.

Na zaključni točki, to je na dvorišču ŠC Ptuj, Višja strokovna šola, Vičava 1, so dijaki prejeli skriti zaklad in sicer glineni rimski zlatnik.

Na cilju so se dijaki nato priključili Rimskim športnim igram. Preizkusili so se v različnih športnih veščinah, ki so jih poznali in izvajali že rimski vojaki.

Vsi dijaki, naši in iz drugih šol, so ob navedenih dejavnostih zelo uživali, hkrati pa veliko novega spoznali.