Med tem projektom smo spoznali veliko o zgodovini gradu, o njegovih lastnikih itd. Danes je pomemben predvsem kot romarska pot, cilj sprehajalcev in prizorišče kulturnih prireditev.
Spomenik je zaščiten kot kulturni spomenik hkrati pa je  tudi nekoliko odmaknjen od centra mesta, tako da ni na udaru vandalov ali ljudi, ki bi ga želeli uničili oz. ga poškodovati.
Spomenik je postal turistična točka številnih sprehajalcev, naša šola velikokrat organizira pohode, športne dneve; učenci so si uredili naravoslovno pot; turistično društvo vključuje v svoje programe tudi to pot.
Zaradi svoje zgodovinske vrednosti, je še veliko stvari neraziskanih, kar  pa privabi številne arheologe, zgodovinarje in radovedneže  iz vse Slovenije.
Naš spomenik bo stal še kar nekaj časa, legende in zgodbe povezane z njim pa bodo živele prav tako dolgo kot grad sam.      
Valerija Belaj, Prva OŠ Slovenj Gradec

Družabna igra RIMLJAN, NE JEZI SE!
Za osrednjo temo v okviru projekta smo si izbrali Rimsko cesto, naš cilj pa je bil dijakom podati znanje o rimskem imperiju na zabaven in razvedrilen način. Ustvarili smo svojo družabno igro Rimljan, ne jezi se!. Zamisel smo dobili že v lanskem šolskem letu, večino pa smo realizirali  decembra 2015 med projektnim tednom.
Igro smo zasnovali kot poenostavljen zemljevid, kjer vse poti  vodijo v središče – Rim. Tekmovalci – posamezniki ali pa ekipe odgovarjajo na vprašanja iz treh sklopov (splošno o rimski državi, rimske ceste, naši kraji pod Rimljani), ki se med seboj barvno razlikujejo,  na voljo pa  so jim je tudi  joker kartice. Izhodiščna polja so štiri pomembnejša mesta takratnega rimskega imperija: Vindobona (Dunaj), Petoviona (Ptuj), Emona (Ljubljana) in Lutetia (Pariz).  
Poleg igralne plošče in tematskih (3 x 20) ter joker kartic (28) so dodane še štiri igralne figurice, igralna kocka in pravila. Igra je primerna za osebe, starejše od 12 let.
Pri  urah zgodovine so ustvarjalci  svoje delo predstavili ostalim dijakom na šoli, ki so bili nad igro navdušeni. Priložnost, da se pokažemo tudi pred širšim občinstvom, se nam je ponudila  konec marca 2016, ko smo v Cankarjevem domu sodelovali na kulturnem bazarju. Čeprav je bila igra za mlajše obiskovalce nekoliko prevelik zalogaj, smo od dijakov, učiteljev, profesorjev in ljubiteljskih zgodovinarjev prejeli veliko pohval.
Igro bomo jeseni predstavili tudi v okviru Tedna kulturne dediščine – Dediščina okoli nas.

Aktivnosti 2015-16:
- aktivno ohranjanje folklornih plesov - 2 aktivni otroški folklorni skupini (šola, mentorica Milada Skuber in vrtec, mentorica Monika Šešo), sodelovanje na folklornih revijah, več nastopov v kraju in širše,
- sodelovanje s Prosvetnim društvom Cirkovce in Folklorno skupino Vinko Korže Cirkovce (skupni nastopi),
- povezovanje starejših in mlajših: sodelovanje sekcij Prosvetnega društva in FS Vinko Korže na naši svečani prireditvi ob 230 letnici šolstva v Cirkovcah (vsi so bili nekoč učenci naše šole),
- folklorniki so posneli film šolska pot nekoč in danes, krajanom predstavili otroške igre nekoč,
- 24. in 25. 6. bosta obe otroški skupini sodelovali na svečanem praznovanju 85. letnice obstoja FS Vinko Korže Cirkovce,
- ohranjanje ljudskih običajev kraja (prednovoletni, sodelovanje na Cirkovškem fašenku: tehniški dan - izdelava mask, sodelovanje v povorki, sodelovanje otroške skupine kurentov, sodelovanje na Ptujskem karnevalu - vrtec, obisk kurentov v vrtcu (vrtec je pod okriljem šole)),
- sodelovanje na Kulturnem bazarju v CD v Ljubljani (predstavitev folklornih plesov),
- sodelovanje na občinskih prireditvah.

Prilagam linke in fotografije:
http://os-cirkovce.splet.arnes.si/230-let-solstva-v-cirkovcah/
http://os-cirkovce.splet.arnes.si/fotoalbumi-os-cirkovce-2015-2016/?album=5&gallery=120
http://os-cirkovce.splet.arnes.si/fotoalbumi-os-cirkovce-2015-2016/?album=5&gallery=116
http://www.os-cirkovce.si/2016/05/14/ofs-vrtec-cirkovce-revija-pika-poka-pod-goro/
http://4d.rtvslo.si/arhiv/infodrom/174397466

Na naši šoli izobražujemo za poklice v gostinstvu in turizmu. Pomemben delež izobraževalnih vsebin se dotika slovenske dediščine (naravne, kulturne, snovne, nesnovne …). Dijaki spoznavajo dediščino, usvajajo strokovni odnos do nje, se jo učijo ohranjati in oživljati tako, da jo s posodabljanjem oz. prilagajanjem potrebam sodobnega časa vključujejo v gastronomsko-turistično ponudbo.
Slovensko kulinarično dediščino dijaki spoznavajo pri splošno izobraževalnih predmetih, strokovno teoretičnih, pri praktičnem pouku, v okviru interesnih dejavnosti in pri različnih projektih.
To šolsko leto je naša šola septembra 2015 sodelovala na festivalu praženega krompirja v Mokronogu. Dijaki so na svoji stojnici pripravljali in ponujali pražen krompir.
Dijaki zaključnih letnikov programov gastronomija ter gastronomija in turizem so se maja 2016 s svojim zaključnim projektnim delom priključili obeležitvi 130-letnice Kmetijske šole Grm iz Novega mesta. Pri preučevanju preteklosti šole so v eni izmed projektnih nalog z naslovom Na sončni strani Trške Gore (priprava narodnih jedi) spoznavali tudi dolenjske narodne jedi, jih umestili v sodobnost in na tej osnovi oblikovali  kulinarično ponudbo za zaključni dogodek, na katerega so povabili svoje starše. Pripravili so kulturni program s pogostitvijo, osnova slavnostnega jedilnika so bile tradicionalne jedi novomeškega področja.
Na dnevu odprtih vrat oktobra 2015 so dijaki obiskovalce dogodka (osnovnošolce) v kuharski delavnici vključili v pripravo narodne jedi (ričota z mesom ali brez njega).
Junija 2016 se je celoten Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma predstavil na turistični borzi v Termah Čatež. Dijaki so v narodnih nošah predstavljali izdelke Centra in obiskovalcem sejma ponujali dolenjske narodne jedi.
Maja 2016 je na naši šoli potekalo tekmovanje za osnovnošolce Zlata kuhalnica. Dijaki se preizkusijo v pripravi narodne jedi, tokrat so pripravljali oženjeno kašo in ajdov krapec.

Novembra 2015 se je kipa dijakov kuharstva, strežbe in turizma udeležila mednarodnega združenja gostinsko-turističnih šol iz držav bivše Jugoslavije Gatusa v Opatiji. Ekipa kuharstva se je pomerila v pripravi pripravi narodne jedi (jagenječja zarebrnica), kar je ekipa strežbe postregla.
Ne tekmovanju Več znanja za več turizma januarja 2016 v Ljubljani smo sodelujoče ekipe poleg predstavitve turističnega proizvoda obiskovalcem tekmovanja ponudile tradicionalne slovenske jedi: oglarski kruh in oglarsko malico, mlinarske jedi.
Učitelji kuharstva in strežbe z našimi dijaki sodelujejo pri pripravi in izvedbi gastronomske ponudbe Hiše kulinarike in turizma (v restavraciji dijaki višjih letnikov opravljajo praktični pouk) z naslovom Vinski večer. Redno se pripravlja slovenske narodne jedi, zraven pa se gostom  postreže pripravljeni hrani primerna sorta vina.

Nacionalni Unesco projekt z mednarodno udeležbo Dediščina v rokah mladih  je bil načrtovan in izveden v dveh delih. Prvi del projekta na naši šoli je potekal v tednu evropske kulturne dediščine (28. 10. do 2. 10. 2015), ko so bili vključeni vsi  učenci od 1. do 9. razreda. Pouk je potekal malo drugače, izvedli smo namreč številne dejavnosti povezane s kulturno dediščino, v katere so bili vključeni vsi učenci šole ter povabljeni učenci sosednjih in UNESCO šol s svojimi mentorji. K sodelovanju smo povabili starše, stare starše, gospo Maridi Tscherne, gospo Marijo Avguštin in gospoda Antoan Podlesnika (avtor knjige Vodni viri na Kočevskem), ki so pripomogli, da smo lažje razumeli kulturno in naravno dediščino našega okolja, praznovanja, pomen vode. Zagotovo je bil to zelo poučen, pester teden. Vse dejavnosti je kar težko zajeti, a pomembno je, da so se učencem vtisnile v spomin. Pomembno je, da vsak po svojih zmožnostih ohranja, plemeniti in razvija kulturno in naravno dediščino.
Učenci  prvih razredov so si ogledali staro kmečko hišo v Kašči, pri gospe Sonji Škof na Črešnjevcu so pekli kruh, odpravili so se na Smuk, kjer so si ogledali cerkev sv. Lovrenca in videli razvaline graščine Smuk. Iz ličkanja so izdelovali igrače, s katerimi so se včasih otroci igrali. Učenci drugih razredov so obiskali muzej v Semiču, kjer so si podrobno ogledali predmete, ki so jih nekoč uporabljali v kuhinji. Vsak si je izbral en predmet, ga narisal in opisal njegovo uporabo. Raziskovali so velikonočne jedi, običaje nekoč in danes, zbirali so recepte, ki so značilni za ta praznik. Preizkusili so se tudi v izdelovanju velikonočnih ptičkov iz kvašenega testa in pirhov iz slanega testa. Učenci tretjih razredov so v Cicibanovi  deželi v Sečjem selu pri Vinici spoznali in doživeli veliko starih belokranjskih običajev. Izvedeli so, kako se je včasih godovalo. Imeli so tudi tekmovanje v pastirskih igrah ter križev praznik, ko se pastirje postreže s pohankami. Naslednji dan so gostili dedka in babico,  ki sta pripovedovala, kako so Martinovo godovali nekoč, katere jedi so pripravili in kako so dočakali prijatelje, ki so s tablanjem slavljencu zaželeli srečo in zdravje. Četrtošolci so izdelovali belokranjske pisanice. Izdelovali so tudi plakate na temo šege in navade ob praznovanjih, o kurentovanju, Martinovanju, Jurjevanju, božiču, Gregorjevem, poroki ter izdelovali stare kmečke hiše. V petem razredu so s pomočjo starih kuharskih receptov spoznavali, katere jedi so v preteklosti pripravljali ob praznikih. Naslednji dan so izdelali lutke oblečene v belokranjsko narodno nošo. Gospa Albina pa jim je predstavila semiški običaj Semiško ohcet in spekla slastne ptičke iz kvašenega testa. Učenci 6. razredov so razglabljali o pomembnih nasvetih za varno uporabo tehnologij ter spoznali pojem kulturna dediščina. V sedmem razredu so ob kiparjenju spoznali kiparja Alojza Gangla, ki je naredil prve slovenske spomenike. Ekološke teme smo obdelali ob Divjem potoku in ob prvem belokranjskem vodovodu. Učenci osmih razredov so v Koprivniku, kjer so včasih živeli mnogi Kočevarji, sodelovali pri pripravi domačega jabolčnega soka, v etnološki zbirki pa prepoznali stare sode za kis in vino, prešo, škafe, kamen za mletje sadja. Učenci devetih razredov so se osredotočili na vodne vire in življenje Kočevarjev.
V torek, 29. 9. 2015, smo v okviru DEKD izvedli UNESCO projekt Dediščina v rokah mladih za UNESCO šole. Osredotočili smo se predvsem na vodne vire in življenje Kočevarjev. Več o Kočevarjih, njihovem izvoru in običajih smo izvedeli dan prej. Zjutraj nas je v jedilnici najprej pozdravila gospa ravnateljica, ki nam je pojasnila, da v sklopu Unesco šole vsako leto posvetimo več pozornosti določenemu spomeniku, ki nas spominja na našo preteklost. Prav tako nas je pozdravil gospod Anton Prelesnik, ki je bil naš vodič tega dne. Skupaj smo odšli na avtobus, ki nas je popeljal v nekdanjo Kočevarsko vas, ki se imenuje Blatnik pri Črmošnjicah (oz. Ruβbach). Najprej smo se odpravili k spomeniku vodovoda, ki je bil postavljen l. 1898 ob praznovanju zaključku gradnje prvega belokranjskega vodovoda. Ob spomeniku nam je gospod Prelesnik povedal več o vodnih virih, vodah in vodovodu v kočevarskih naseljih. Z nami je bila tudi ga. Marija Avguštin, nekdanja domačinka in odgovarjala na vsa naša vprašanja o življenju v vasi. Medtem se je ena  skupina ukvarjala z Land Artom − ustvarjala je po navdihu iz narave.
Dogajanje je spremljala fotografska skupina, ki so se ji pridružili še učenci iz sosednjih in UNESCO šol ter fotografirali  dogajanje in objekte. »Fotografi« so si ogledali razvaline cerkve sv. Križa, ki so jih navdihnile za številne fotografske posnetke. Tam jih je presenetila novinarska ekipa RTV Slovenija. Snemalec in novinarka Petra Držaj sta naredila reportažo Šolarji s fotoaparati lovili dediščino Kočevarjev, ki je bila predstavljena še isti dan pri poročilih ob 17.uri na 1. programu TV SLO.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174362454
Izbrane fotografije, nastale na fotografski delavnici, smo uporabili za oblikovanje razglednice posvojenega spomenika in predstavili na osrednji turistični prireditvi v Semiču Praznovanje jeseni.

Save