Nacionalni Unesco projekt z mednarodno udeležbo Dediščina v rokah mladih je bil načrtovan in izveden v dveh delih. Prvi del projekta na naši šoli je potekal v tednu evropske kulturne dediščine (28. 10. do 2. 10. 2015), ko so bili vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda. Pouk je potekal malo drugače, izvedli smo namreč številne dejavnosti povezane s kulturno dediščino, v katere so bili vključeni vsi učenci šole ter povabljeni učenci sosednjih in UNESCO šol s svojimi mentorji. K sodelovanju smo povabili starše, stare starše, gospo Maridi Tscherne, gospo Marijo Avguštin in gospoda Antoan Podlesnika (avtor knjige Vodni viri na Kočevskem), ki so pripomogli, da smo lažje razumeli kulturno in naravno dediščino našega okolja, praznovanja, pomen vode. Zagotovo je bil to zelo poučen, pester teden. Vse dejavnosti je kar težko zajeti, a pomembno je, da so se učencem vtisnile v spomin. Pomembno je, da vsak po svojih zmožnostih ohranja, plemeniti in razvija kulturno in naravno dediščino.
Učenci prvih razredov so si ogledali staro kmečko hišo v Kašči, pri gospe Sonji Škof na Črešnjevcu so pekli kruh, odpravili so se na Smuk, kjer so si ogledali cerkev sv. Lovrenca in videli razvaline graščine Smuk. Iz ličkanja so izdelovali igrače, s katerimi so se včasih otroci igrali. Učenci drugih razredov so obiskali muzej v Semiču, kjer so si podrobno ogledali predmete, ki so jih nekoč uporabljali v kuhinji. Vsak si je izbral en predmet, ga narisal in opisal njegovo uporabo. Raziskovali so velikonočne jedi, običaje nekoč in danes, zbirali so recepte, ki so značilni za ta praznik. Preizkusili so se tudi v izdelovanju velikonočnih ptičkov iz kvašenega testa in pirhov iz slanega testa. Učenci tretjih razredov so v Cicibanovi deželi v Sečjem selu pri Vinici spoznali in doživeli veliko starih belokranjskih običajev. Izvedeli so, kako se je včasih godovalo. Imeli so tudi tekmovanje v pastirskih igrah ter križev praznik, ko se pastirje postreže s pohankami. Naslednji dan so gostili dedka in babico, ki sta pripovedovala, kako so Martinovo godovali nekoč, katere jedi so pripravili in kako so dočakali prijatelje, ki so s tablanjem slavljencu zaželeli srečo in zdravje. Četrtošolci so izdelovali belokranjske pisanice. Izdelovali so tudi plakate na temo šege in navade ob praznovanjih, o kurentovanju, Martinovanju, Jurjevanju, božiču, Gregorjevem, poroki ter izdelovali stare kmečke hiše. V petem razredu so s pomočjo starih kuharskih receptov spoznavali, katere jedi so v preteklosti pripravljali ob praznikih. Naslednji dan so izdelali lutke oblečene v belokranjsko narodno nošo. Gospa Albina pa jim je predstavila semiški običaj Semiško ohcet in spekla slastne ptičke iz kvašenega testa. Učenci 6. razredov so razglabljali o pomembnih nasvetih za varno uporabo tehnologij ter spoznali pojem kulturna dediščina. V sedmem razredu so ob kiparjenju spoznali kiparja Alojza Gangla, ki je naredil prve slovenske spomenike. Ekološke teme smo obdelali ob Divjem potoku in ob prvem belokranjskem vodovodu. Učenci osmih razredov so v Koprivniku, kjer so včasih živeli mnogi Kočevarji, sodelovali pri pripravi domačega jabolčnega soka, v etnološki zbirki pa prepoznali stare sode za kis in vino, prešo, škafe, kamen za mletje sadja. Učenci devetih razredov so se osredotočili na vodne vire in življenje Kočevarjev.
V torek, 29. 9. 2015, smo v okviru DEKD izvedli UNESCO projekt Dediščina v rokah mladih za UNESCO šole. Osredotočili smo se predvsem na vodne vire in življenje Kočevarjev. Več o Kočevarjih, njihovem izvoru in običajih smo izvedeli dan prej. Zjutraj nas je v jedilnici najprej pozdravila gospa ravnateljica, ki nam je pojasnila, da v sklopu Unesco šole vsako leto posvetimo več pozornosti določenemu spomeniku, ki nas spominja na našo preteklost. Prav tako nas je pozdravil gospod Anton Prelesnik, ki je bil naš vodič tega dne. Skupaj smo odšli na avtobus, ki nas je popeljal v nekdanjo Kočevarsko vas, ki se imenuje Blatnik pri Črmošnjicah (oz. Ruβbach). Najprej smo se odpravili k spomeniku vodovoda, ki je bil postavljen l. 1898 ob praznovanju zaključku gradnje prvega belokranjskega vodovoda. Ob spomeniku nam je gospod Prelesnik povedal več o vodnih virih, vodah in vodovodu v kočevarskih naseljih. Z nami je bila tudi ga. Marija Avguštin, nekdanja domačinka in odgovarjala na vsa naša vprašanja o življenju v vasi. Medtem se je ena skupina ukvarjala z Land Artom − ustvarjala je po navdihu iz narave.
Dogajanje je spremljala fotografska skupina, ki so se ji pridružili še učenci iz sosednjih in UNESCO šol ter fotografirali dogajanje in objekte. »Fotografi« so si ogledali razvaline cerkve sv. Križa, ki so jih navdihnile za številne fotografske posnetke. Tam jih je presenetila novinarska ekipa RTV Slovenija. Snemalec in novinarka Petra Držaj sta naredila reportažo Šolarji s fotoaparati lovili dediščino Kočevarjev, ki je bila predstavljena še isti dan pri poročilih ob 17.uri na 1. programu TV SLO.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174362454
Izbrane fotografije, nastale na fotografski delavnici, smo uporabili za oblikovanje razglednice posvojenega spomenika in predstavili na osrednji turistični prireditvi v Semiču Praznovanje jeseni.
