V Mednarodnem letu kulturne dediščine (2002) je v Sloveniji oživel projekt Dediščina v rokah mladih - mladi posvojijo spomenik, ki sta ga vodila UNESCO klub Piran in OŠ Cirila Kosmača Piran. Projekt je prek različnih dejavnosti spodbudil pri mladih zanimanje, zavedanje, poznavanje in spoštovanje domače in svetovne dediščine. Projekt je po letu 2005 prerasel v strategijo UNESCO ASP mreže na področju ohranjanja kulturne, naravne, tehniške in nesnovne dediščine.
Vsaka UNESCO šola ali vrtec v svojem okolju skrbi za posvojeno dediščino.
VODNA POSTAJA V ROŽNEM DOLU
V šolskem letu 2004/05 smo posvojili spomenik tehnične kulturne dediščine, vodno postajo v Rožnem dolu. V tej črpalni postaji je ohranjen dizelski motor iz leta 1913. V naslednjem letu pa smo si zadali nalogo, da dopolnimo znanja o tem najstarejšem dizelskem motorju na Slovenskem in raziščemo njegovo natančno delovanje in ga primerjamo z današnjimi podobnimi motorji. Upokojeni inženir Karel Rustja iz Ljubljane je obiskal naše učence 17. novembra 2005 in jim natančno predstavil motorje z notranjim zgorevanjem s poudarkom na dizel motorjih.
Ker se g. Rustja spozna tudi na najstarejše dizel motorje na Slovenskem, so se učenci pogovorili tudi o ohranjenem dizelskem motorju v Rožnem dolu. Tako je v šolskem letu 2005/06 nastala zanimiva raziskovalna naloga z naslovom Belokranjska železniška proga, ki sta jo izdelala učenca Miha Henigsman in Nace Mirosavljevič pod mentorstvom Vlaste Henigsman.
vprasanje_za_radovedne
odgovor_dizelski_motor_iz_leta_1913
100 LET DEDIŠČINE NA BAJERJU PRI ROŽNEM DOLU - 2013
Pred 100 leti, ob prihodu prvega vlaka v Belo krajino, so na bajerju zajezili vodne izvire, postavili črpališče z modernimi dizel motorji in črpalko, ki je gnala vodo iz največjega izvira na železniško postajo Rožni Dol. Tam so z zajeto vodo napajali zalogovnike parnih lokomotiv.
OŠ Belokranjskega odreda Semič je v torek, 1. 10. 2013, kot UNESCO šola organizirala fotografsko delavnico 100 let dediščine na bajerju z namenom, da se črpalna postaja z okolico približa ljudem in se ohrani za naslednje rodove. Želimo opozoriti na izjemno kulturno dediščino naše preteklosti, ki tone v pozabo.
UNESCO-v nacionalni projekt, fotografska delavnica 100 let dediščine na bajerju, ki je potekal v Dnevih evropske kulturne dediščine, sta predstavili ravnateljica OŠ Belokranjskega odreda Semič Silva Jančan in koordinatorica projekta mag. Vlasta Henigsman. Poudarili sta, da gre za pomemben objekt tehnične dediščine, vendar so Slovenske železnice objekt črpalne postaje pustile samevati. Celo neznani posamezniki so objekt in naprave v njem poškodovali. Namesto da bi črpalna postaja privabljala obiskovalce, da si ogledajo notranjost, da doživijo takratni čas, se zavedajo njenega pomena, je zaprta, vrata in okna pa zabita z deskami. Ob pomoči Občine Semič je bil objekt odprt samo v času fotografske delavnice.
Na dogodek smo povabili zadnjega upravljavca črpališča g. Silva Turka ter prisluhnili njegovi razlagi. V črpalni postaji smo si ogledali dizel motorja z velikimi vztrajniki in črpalko. Nato smo se odpravili okoli bajerja, kjer smo našli veliko zanimivih motivov. Po sprehodu okoli bajerja smo začeli fotografirati. Z učenci iz povabljenih UNESCO šol smo se odpravili k izvirom, bajerju, votlini oz. ponoru in se trudili v fotografski objektiv ujeti najlepše motive. Dopoldan je hitro minil. Bilo nam je všeč, saj smo se družili, se lepo imeli, izvedeli veliko zanimivosti o bajerju in črpalni postaji.
Najboljše fotografije bodo razstavljene v KC Semič ob Praznovanju jeseni v Semiču 2013.
Klementina, Eva, Veronika, Anamarija, Urška, Evgen
udeleženci fotografske delavnice OŠ Belokranjskega odreda Semič
OBELEŽJE OB 600 - LETNICI KOČEVARJEV NA POGORELCU- 2014
V času Dnevov evropske kulturne dediščine smo izvedli nacionalni Unesco projekt »DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH« na temo medkulturni dialog.
V torek, 30. septembra, so učenci devetega razreda posvojili obeležje v nekdanji kočevarski vasi Pogorelec, postavljen ob 600-letnici naselitve Kočevarjev. V okviru le tega je potekala fotografska delavnica, ki so se je udeležile UNESCO šole, šole iz naše okolice in povabljena šola iz Ozlja na Hrvaškem. Izbrane fotografije nastale na fotografski delavnici bomo uporabili za oblikovanje razglednice posvojenega spomenika.
Učence je s kulturno in jezikovno raznolikostjo našega področja seznanila ga. Maridi Černe z namenom, da bi poznali zgodovinska dejstva in jih razumeli v povezavi s sedanjimi družbenimi odnosi ter vzbuditi pri mladih občutek odgovornosti do kulturne in naravne dediščine. Projekt je bil priložnost za medvrstniško, medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje, torej za utrjevanje vezi in kulturno izmenjavo, ki jih želimo še utrditi in nadaljevati.
OBELEŽJE OB 1. BELOKRANJSKEM VODOVODU - 2015
Nacionalni Unesco projekt z mednarodno udeležbo Dediščina v rokah mladih je bil načrtovan in izveden v dveh delih. Prvi del projekta na naši šoli je potekal v tednu evropske kulturne dediščine (28. 10. do 2. 10. 2015), ko so bili vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda. Pouk je potekal malo drugače, izvedli smo namreč številne dejavnosti povezane s kulturno dediščino, v katere so bili vključeni vsi učenci šole ter povabljeni učenci sosednjih in UNESCO šol s svojimi mentorji. K sodelovanju smo povabili starše, stare starše, gospo Maridi Tscherne, gospo Marijo Avguštin in gospoda Antoan Podlesnika (avtor knjige Vodni viri na Kočevskem), ki so pripomogli, da smo lažje razumeli kulturno in naravno dediščino našega okolja, praznovanja, pomen vode. Zagotovo je bil to zelo poučen, pester teden. Vse dejavnosti je kar težko zajeti, a pomembno je, da so se učencem vtisnile v spomin. Pomembno je, da vsak po svojih zmožnostih ohranja, plemeniti in razvija kulturno in naravno dediščino.
Učenci prvih razredov so si ogledali staro kmečko hišo v Kašči, pri gospe Sonji Škof na Črešnjevcu so pekli kruh, odpravili so se na Smuk, kjer so si ogledali cerkev sv. Lovrenca in videli razvaline graščine Smuk. Iz ličkanja so izdelovali igrače, s katerimi so se včasih otroci igrali. Učenci drugih razredov so obiskali muzej v Semiču, kjer so si podrobno ogledali predmete, ki so jih nekoč uporabljali v kuhinji. Vsak si je izbral en predmet, ga narisal in opisal njegovo uporabo. Raziskovali so velikonočne jedi, običaje nekoč in danes, zbirali so recepte, ki so značilni za ta praznik. Preizkusili so se tudi v izdelovanju velikonočnih ptičkov iz kvašenega testa in pirhov iz slanega testa. Učenci tretjih razredov so v Cicibanovi deželi v Sečjem selu pri Vinici spoznali in doživeli veliko starih belokranjskih običajev. Izvedeli so, kako se je včasih godovalo. Imeli so tudi tekmovanje v pastirskih igrah ter križev praznik, ko se pastirje postreže s pohankami. Naslednji dan so gostili dedka in babico, ki sta pripovedovala, kako so Martinovo godovali nekoč, katere jedi so pripravili in kako so dočakali prijatelje, ki so s tablanjem slavljencu zaželeli srečo in zdravje. Četrtošolci so izdelovali belokranjske pisanice. Izdelovali so tudi plakate na temo šege in navade ob praznovanjih, o kurentovanju, Martinovanju, Jurjevanju, božiču, Gregorjevem, poroki ter izdelovali stare kmečke hiše. V petem razredu so s pomočjo starih kuharskih receptov spoznavali, katere jedi so v preteklosti pripravljali ob praznikih. Naslednji dan so izdelali lutke oblečene v belokranjsko narodno nošo. Gospa Albina pa jim je predstavila semiški običaj Semiško ohcet in spekla slastne ptičke iz kvašenega testa. Učenci 6. razredov so razglabljali o pomembnih nasvetih za varno uporabo tehnologij ter spoznali pojem kulturna dediščina. V sedmem razredu so ob kiparjenju spoznali kiparja Alojza Gangla, ki je naredil prve slovenske spomenike. Ekološke teme smo obdelali ob Divjem potoku in ob prvem belokranjskem vodovodu. Učenci osmih razredov so v Koprivniku, kjer so včasih živeli mnogi Kočevarji, sodelovali pri pripravi domačega jabolčnega soka, v etnološki zbirki pa prepoznali stare sode za kis in vino, prešo, škafe, kamen za mletje sadja. Učenci devetih razredov so se osredotočili na vodne vire in življenje Kočevarjev.
V torek, 29. 9. 2015, smo v okviru DEKD izvedli UNESCO projekt Dediščina v rokah mladih za UNESCO šole. Osredotočili smo se predvsem na vodne vire in življenje Kočevarjev. Več o Kočevarjih, njihovem izvoru in običajih smo izvedeli dan prej. Zjutraj nas je v jedilnici najprej pozdravila gospa ravnateljica, ki nam je pojasnila, da v sklopu Unesco šole vsako leto posvetimo več pozornosti določenemu spomeniku, ki nas spominja na našo preteklost. Prav tako nas je pozdravil gospod Anton Prelesnik, ki je bil naš vodič tega dne. Skupaj smo odšli na avtobus, ki nas je popeljal v nekdanjo Kočevarsko vas, ki se imenuje Blatnik pri Črmošnjicah (oz. Ruβbach). Najprej smo se odpravili k spomeniku vodovoda, ki je bil postavljen l. 1898 ob praznovanju zaključku gradnje prvega belokranjskega vodovoda. Ob spomeniku nam je gospod Prelesnik povedal več o vodnih virih, vodah in vodovodu v kočevarskih naseljih. Z nami je bila tudi ga. Marija Avguštin, nekdanja domačinka in odgovarjala na vsa naša vprašanja o življenju v vasi. Medtem se je ena skupina ukvarjala z Land Artom − ustvarjala je po navdihu iz narave.
Dogajanje je spremljala fotografska skupina, ki so se ji pridružili še učenci iz sosednjih in UNESCO šol ter fotografirali dogajanje in objekte. »Fotografi« so si ogledali razvaline cerkve sv. Križa, ki so jih navdihnile za številne fotografske posnetke. Tam jih je presenetila novinarska ekipa RTV Slovenija. Snemalec in novinarka Petra Držaj sta naredila reportažo Šolarji s fotoaparati lovili dediščino Kočevarjev, ki je bila predstavljena še isti dan pri poročilih ob 17.uri na 1. programu TV SLO.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174362454
Izbrane fotografije, nastale na fotografski delavnici, smo uporabili za oblikovanje razglednice posvojenega spomenika in predstavili na osrednji turistični prireditvi v Semiču Praznovanje jeseni.
SREDNJA VAS - 2016
Nacionalni Unesco projekt z mednarodno udeležbo Dediščina v rokah mladih je bil načrtovan in izveden v dveh delih. Prvi del projekta na naši šoli je potekal v tednu evropske kulturne dediščine, ko so bili vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda. Ob izdelavi belokranjskih pisanic, peki domačega kruha, sprehodu po poteh gozdne železnice, ogledih kmečke hiše, muzeja, trškega jedra, cerkev, kmečkih opravil in običajev smo spoznavali kulturno dediščino kraja. Ekološke teme smo obravnavali ob Divjem potoku.
V sodelovanju z Zvezo kočevarskih organizacij smo za učence UNESCO šol iz Slovenije, sosednjih šol in partnerske šole iz Ozlja pripravili fotografsko delavnico oz. fotografsko potepanje po Srednji vasi in Divjem potoku, za naše učence devetih razredov pa še novinarsko in raziskovalno delavnico.
Fotografsko delavnico je vodil kočevski fotograf Pavel Majerle. Na projekt se je prijavilo 30 učencev oz. dijakov in njihovih mentorjev iz 11 šol (OŠ Cirkovci, SŠ Lava Celje, Srednja gostinska šola NM, Vzgojiteljska NM, OŠ Pišece, Gimnazija Brežice, Srednja trgovska in ekonomska šola Brežice, OŠ Mirana Jarca Črnomelj, Loka Črnomelj, OŠ Ozalj, OŠ Semič). Prijavljeni učenci oz. dijaki so prinesli s seboj fotoaparate. Skupaj smo odšli na avtobus, ki nas je popeljal v nekdanjo Kočevarsko vas - Srednjo vas.
Osredotočili smo na vodne vire in življenje Kočevarjev. Več o Kočevarjih, njihovem izvoru in običajih smo izvedeli dan prej. Zjutraj nas je najprej pozdravila gospa ravnateljica, ki nam je pojasnila, da v sklopu Unesco šole vsako leto posvetimo več pozornosti določenemu spomeniku, ki nas spominja na našo preteklost. Pozornost smo posvetili vasi, ki priča o življenju Kočevarjev, pripadnikov nekdanje nemško govoreče skupnosti, ki je tu tvorila jezikovni otok. Domačini Alojz Rogelj, Franc Jaklič in člani Zveze kočevarskih organizacij so udeležencem predstavili kočevarsko kulturno dediščino, jih seznanili s kulturno in jezikovno raznolikostjo tega območja ter osvetlili zgodovinska dejstva. Uvod v dogodek sta popestrila ga. Maridi Černe in g. Franc Jaklič s pogovorom v kočevarščini. Nato smo se odpravili po vasi in k vaškemu izviru sredi vasi ter cerkvici, kjer so mladi iskali motive v jih poskušali ujeti v objektiv fotoaparata. Ob izviru nam je gospod Prelesnik povedal nekaj o vodnih virih, vodah in vodovodu v kočevarskih naseljih. Dogajanje je spremljala fotografska skupina, ki so se ji pridružili še učenci iz sosednjih in UNESCO šol ter fotografirali dogajanje in objekte. Tam jih je presenetila novinarska ekipa RTV Slovenija. Snemalec in novinarka Petra Držaj sta naredila reportažo Šolski fotografski potep po Beli krajini, ki je bila predstavljena še isti dan pri Slovenski kroniki ob 19.30 uri na 1. programu TV SLO.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174430036
Izbrane fotografije, nastale na fotografski delavnici, smo uporabili za oblikovanje razglednice posvojenega spomenika in predstavili na osrednji turistični prireditvi v Semiču Praznovanje jeseni.
Drugi del projekta je potekal na daljavo. Unesco šole, ki se niso udeležile srečanja, so imele možnost sodelovati tako, da so v svojem okolju izvedle aktivnosti o svojih posvojenih spomenikih ter poslale poročila s fotografijami. Prispevke smo zbirali in objavili na spletni strani naše šole.
Posvojene spomenike ali dogodke ob posvojenih spomenikih so poslale OŠ Turnišče, Osnovna šola Šmihel, OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas, OŠ Frana Metelka Škocjan, Osnovna šola Stražišče Kranj, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, ŠC Ptuj Strojna šola, Vrtec Ptuj, ŠC Ptuj Ekonomska šola