Nacionalni Unesco projekt z mednarodno udeležbo Dediščina v rokah mladih  je bil načrtovan in izveden v dveh delih. Prvi del projekta na naši šoli je potekal v tednu evropske kulturne dediščine (28. 10. do 2. 10. 2015), ko so bili vključeni vsi  učenci od 1. do 9. razreda. Pouk je potekal malo drugače, izvedli smo namreč številne dejavnosti povezane s kulturno dediščino, v katere so bili vključeni vsi učenci šole ter povabljeni učenci sosednjih in UNESCO šol s svojimi mentorji. K sodelovanju smo povabili starše, stare starše, gospo Maridi Tscherne, gospo Marijo Avguštin in gospoda Antoan Podlesnika (avtor knjige Vodni viri na Kočevskem), ki so pripomogli, da smo lažje razumeli kulturno in naravno dediščino našega okolja, praznovanja, pomen vode. Zagotovo je bil to zelo poučen, pester teden. Vse dejavnosti je kar težko zajeti, a pomembno je, da so se učencem vtisnile v spomin. Pomembno je, da vsak po svojih zmožnostih ohranja, plemeniti in razvija kulturno in naravno dediščino.
Učenci  prvih razredov so si ogledali staro kmečko hišo v Kašči, pri gospe Sonji Škof na Črešnjevcu so pekli kruh, odpravili so se na Smuk, kjer so si ogledali cerkev sv. Lovrenca in videli razvaline graščine Smuk. Iz ličkanja so izdelovali igrače, s katerimi so se včasih otroci igrali. Učenci drugih razredov so obiskali muzej v Semiču, kjer so si podrobno ogledali predmete, ki so jih nekoč uporabljali v kuhinji. Vsak si je izbral en predmet, ga narisal in opisal njegovo uporabo. Raziskovali so velikonočne jedi, običaje nekoč in danes, zbirali so recepte, ki so značilni za ta praznik. Preizkusili so se tudi v izdelovanju velikonočnih ptičkov iz kvašenega testa in pirhov iz slanega testa. Učenci tretjih razredov so v Cicibanovi  deželi v Sečjem selu pri Vinici spoznali in doživeli veliko starih belokranjskih običajev. Izvedeli so, kako se je včasih godovalo. Imeli so tudi tekmovanje v pastirskih igrah ter križev praznik, ko se pastirje postreže s pohankami. Naslednji dan so gostili dedka in babico,  ki sta pripovedovala, kako so Martinovo godovali nekoč, katere jedi so pripravili in kako so dočakali prijatelje, ki so s tablanjem slavljencu zaželeli srečo in zdravje. Četrtošolci so izdelovali belokranjske pisanice. Izdelovali so tudi plakate na temo šege in navade ob praznovanjih, o kurentovanju, Martinovanju, Jurjevanju, božiču, Gregorjevem, poroki ter izdelovali stare kmečke hiše. V petem razredu so s pomočjo starih kuharskih receptov spoznavali, katere jedi so v preteklosti pripravljali ob praznikih. Naslednji dan so izdelali lutke oblečene v belokranjsko narodno nošo. Gospa Albina pa jim je predstavila semiški običaj Semiško ohcet in spekla slastne ptičke iz kvašenega testa. Učenci 6. razredov so razglabljali o pomembnih nasvetih za varno uporabo tehnologij ter spoznali pojem kulturna dediščina. V sedmem razredu so ob kiparjenju spoznali kiparja Alojza Gangla, ki je naredil prve slovenske spomenike. Ekološke teme smo obdelali ob Divjem potoku in ob prvem belokranjskem vodovodu. Učenci osmih razredov so v Koprivniku, kjer so včasih živeli mnogi Kočevarji, sodelovali pri pripravi domačega jabolčnega soka, v etnološki zbirki pa prepoznali stare sode za kis in vino, prešo, škafe, kamen za mletje sadja. Učenci devetih razredov so se osredotočili na vodne vire in življenje Kočevarjev.
V torek, 29. 9. 2015, smo v okviru DEKD izvedli UNESCO projekt Dediščina v rokah mladih za UNESCO šole. Osredotočili smo se predvsem na vodne vire in življenje Kočevarjev. Več o Kočevarjih, njihovem izvoru in običajih smo izvedeli dan prej. Zjutraj nas je v jedilnici najprej pozdravila gospa ravnateljica, ki nam je pojasnila, da v sklopu Unesco šole vsako leto posvetimo več pozornosti določenemu spomeniku, ki nas spominja na našo preteklost. Prav tako nas je pozdravil gospod Anton Prelesnik, ki je bil naš vodič tega dne. Skupaj smo odšli na avtobus, ki nas je popeljal v nekdanjo Kočevarsko vas, ki se imenuje Blatnik pri Črmošnjicah (oz. Ruβbach). Najprej smo se odpravili k spomeniku vodovoda, ki je bil postavljen l. 1898 ob praznovanju zaključku gradnje prvega belokranjskega vodovoda. Ob spomeniku nam je gospod Prelesnik povedal več o vodnih virih, vodah in vodovodu v kočevarskih naseljih. Z nami je bila tudi ga. Marija Avguštin, nekdanja domačinka in odgovarjala na vsa naša vprašanja o življenju v vasi. Medtem se je ena  skupina ukvarjala z Land Artom − ustvarjala je po navdihu iz narave.
Dogajanje je spremljala fotografska skupina, ki so se ji pridružili še učenci iz sosednjih in UNESCO šol ter fotografirali  dogajanje in objekte. »Fotografi« so si ogledali razvaline cerkve sv. Križa, ki so jih navdihnile za številne fotografske posnetke. Tam jih je presenetila novinarska ekipa RTV Slovenija. Snemalec in novinarka Petra Držaj sta naredila reportažo Šolarji s fotoaparati lovili dediščino Kočevarjev, ki je bila predstavljena še isti dan pri poročilih ob 17.uri na 1. programu TV SLO.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174362454
Izbrane fotografije, nastale na fotografski delavnici, smo uporabili za oblikovanje razglednice posvojenega spomenika in predstavili na osrednji turistični prireditvi v Semiču Praznovanje jeseni.

Save

Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma izobražujejo za poklice v gostinstvu in turizmu. Pomemben delež izobraževalnih vsebin se dotika slovenske dediščine(naravne, kulturne, snovne, nesnovne …). Dijaki spoznavajo dediščino, usvajajo strokovni odnos do nje, se jo učijo ohranjati in oživljati tako, da jo s posodabljanjem oz. prilagajanjem potrebam sodobnega časa vključujejo v gastronomsko-turistično ponudbo.

Slovensko kulinarično dediščino dijaki spoznavajo pri splošno izobraževalnih predmetih, strokovno teoretičnih, pri praktičnem pouku, v okviru interesnih dejavnosti in pri različnih projektih.

V tem šolskem letu so se narodnem jedem posvetili še posebej s sodelovanjem v tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije na temo Jedilniki poklicnih skupin. Dijaki so z mentoricama preučevali prehrano mlinarjev.

Dijaki zaključnih letnikov programov gastronomija ter gastronomija in turizem pa so se s svojim zaključnim projektnim delom priključili obeležitvi 650-letnice Novega mesta. Pri preučevanju preteklosti so spoznavali tudi dolenjske narodne jedi, jih umestili v sodobnost in na tej osnovi oblikovali  kulinarično ponudbo za zaključni dogodek, na katerega so povabili svoje starše. Pripravili so kulturni program s pogostitvijo, osnova slavnostnega jedilnika so bile tradicionalne jedi novomeškega področja.

Udeležili so se tudi tekmovanja Konzorcija biotehniških šol v Ljubljani z naslovom Ajda in kulinarika. Sodelovala sta 2 dijaka: eden v smeri kuharstva in drugi v smeri strežbe.
Dijakinja se je lotila priprave tople začetne jedi iz ajde in pripravila ajdov mošnjiček, nadevan s kašo in suhim sadjem v omaki mlade koprive. Drugi dijak pa je nato na temo ajde vključil prejšnjo jed v pripravo pogrinjka in poskušal ponazoriti postrežbo jedi iz ajde nekoč in danes.

S sodelovanjem v projektu Gatus – združenje gastronomsko-turističnih šol držav bivše Jugoslavije vsako leto pripravimo in postrežemo slovensko narodno jed. Tokrat je ekipa dijakov naše šole na srečanju, ki je to šolsko leto potekalo v Leskovcu v Srbiji, pripravila in postregla pretaknjen svinjski hrbet s korenčkovimi in peteršiljevimi koreninami, krompir sočkaste oblike, dolenjski štrukelj z žajnofom in kuhano hruško v cvičku, nadevano s skuto.

V torek, 30. septembra, ko so učenci devetega razreda posvojili obeležje v Pogorelcu, ki je bilo postavljeno ob 600-letnici naselitve Kočevarjev, je potekala fotografska delavnica Dediščina v rokah mladih, ki so se je udeležile UNESCO šole, šole iz naše okolice in povabljena šola iz Ozlja na Hrvaškem. Vse prisotne je s kulturno in jezikovno raznolikostjo našega področja seznanila predstavnica Zveze kočevarskih organizacij z namenom, da bi poznali zgodovinska dejstva in jih razumeli v povezavi s sedanjimi družbenimi odnosi ter vzbudili pri mladih občutek odgovornosti do kulturne in naravne dediščine. Za posvojeni spomenik so učenci iskali literaturo in dokumentirali vse, kar se je v zvezi z njim dogajalo v zgodovini in sedanjosti. Tako so se seznanili s kočevarsko kulturno dediščino, jo prepoznali kot skupno kulturno dediščino okolja ter poskrbeli za ekološko urejeno okolico.

Izbrane fotografije, nastale na fotografski delavnici, smo uporabili za oblikovanje razglednice posvojenega spomenika in predstavili na osrednji turistični prireditvi v Semiču Praznovanje jeseni.

Drugi del projekta je potekal na daljavo. Unesco šole, ki se niso udeležile srečanja, imajo možnost sodelovanja tako, da v svojem okolju izvedejo aktivnosti o svojih posvojenih spomenikih ter pošljejo poročila s fotografijami, ki jih bomo objavili na naš spletni strani.

Save

Save

Save

Na OŠ Odranci so v šolskem letu 2013/14 učenci dodobra spoznavali lik odranskega pozvačina, njegovo ohranjenost, razširjenost v našem kraju, prvine njegove noše, način njegovega povabila na poroko ter ugotavljali, kako močan je vpliv lika pozvačina na ohranjanje spomina prihodnjim rodovom. Pozvačin je prav gotovo eden najopaznejših prekmurskih ženitovanjskih likov. Gre za vabilca na gostijo, ki s svojim obredom hiši napove veselo novico poroke in prisotne obenem povabi nanjo.

V okviru Unesco šol smo 1. 10. 2013 izvedli prvi nacionalni projekt »100 LET DEDIŠČINE NA BAJERJU« ob mednarodnem letu vode.

Fotografske delavnice, ki je potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, so se udeležili učenci in mentorji UNESCO središča Pišece. Po uvodnem pozdravu ravnateljice ga. Silve Jančan in koordinatorice projekta, je črpalno postajo in njeno delovanje predstavil ga. Silvo Turk, zadnji upravljalec črpalne postaje. Po ogledu bajerja, so udeleženci poiskali motive in jih zabeležili s fotoaparatom. Fotografije, po izboru komisije, so bile razstavljene v Kulturnem centru Semič v okviru Praznovanja jeseni v Semiču.