Učenke 8. b, Nika Lenart, Sara Zgonc in Mirjam Oberč, smo pod vodstvom učitelja Jana Cerleta v domačem okolju iskale pomembno kulturno ali naravno znamenitost, katere skrbniki bi postale. Naša občina ima Mlinarjevo pot, Knobleharjevo pot, kamniti dvoločni most, knjižno zapuščino Frana Metelka in še mnogo dediščine, ki jo je vredno ohranjati za prihodnje rodove in zanjo skrbeti. Utrnila se nam je ideja, da bi posvojili malo drugačen spomenik. Odločili smo se za hrano, jed naših dedkov in pradedkov, JABČNIK.

V sklopu UNESCO projekta Mladi posvojijo spomenikov, katerega nosilec je OŠ Belokranjskega odreda Semič, smo skuhale jabčnik. Tradicionalno jed iz kislih jabolk, mleka, usukancev, jajc, sladkorja, cimeta, soli in pregrete smetane.

Recept smo našle v knjigi Slovenske narodne jedi. Pri kuhanju nam je pomagala učiteljica gospodinjstva, Sabina Klemenčič, ki je poleg kuharjev začetnica in pobudnica iskanja in ohranjanja tradicionalnih jedi na naši šoli.

Jabčnik je značilna jed za kraje na Dolenjskem, vendar so ga skoraj v vsaki vasi pripravljali malo drugače.

Na naši šoli smo se odločili, da bomo to jed pripravljali vsako leto in poizkušali ohranjati tradicijo. V letošnjem šolskem letu smo jabčnik imeli za malico v šoli in vrtcu, kuhali pa smo ga tudi ob tednu otroka za prijateljske razrede.

O jabčniku smo povprašali tudi domačinko, našo tajnico, ki doma občasno še vedno pripravlja to jed zase ali pa za sorodnike, vendar na malo drugačen način.

Namesto usukancev, v kuhane in zmečkane jabolka, doda moko in mleko in kuha do vretja, potem doda še sol in smetano ali pa maslo.

Mlajšim otrokom je jed zelo všeč, saj je mlečna in sladka, starejšim pa prikliče spomini na mladost.

                                 Jan Cerle in učenke OŠ Frana Metelka Škocjan

Save

V mesecu septembru smo v okviru projekta teden kulturne dediščine na šoli izvedli dan dejavnosti, kamor smo vključili tudi staro opravilo pranje perila ob našem posvojenem spomeniku – Vaški vodnjak s periščem. Učenke 6. in 7. razreda so učencem 1. VIO prikazale in opisale postopek pranja perila kot so to počele njihove prababice. To je bil običaj, ki so ga na vasi opravljale prav pri tem vodnjaku.

Save

V projektu je sodelovala pridružena članica UNESCO šol Strojna šola Ptuj z dvema oddelkoma (1. letnik, SPI – program, 50 dijakov) in mentorici Janja Šterbal Vindiš in Jelka Lamut.

Odločili smo se, da bomo posvojili staro ptujsko mestno pokopališče zaradi več razlogov:

• leži blizu šole,
• je zanemarjeno in precej uničeno zaradi vandalizma,
• nekateri mladi ne čutijo pietete do grobov,
• pokopališče ima zgodovinski, kulturni, umetnostni, družbeni pomen,
• pokopališče priča o ljudeh, ki so kot obrtniki, politiki, umetniki, kulturniki s svojim delom vplivali na življenje Ptuja.

Ker smo se letos šele priključili projektu, smo se na uvodnih srečanjih pogovarjali o pomenu pokopališč, odnosu do umrlih prednikov in o skrbi za dediščino.

Z dijaki smo staro mestno pokopališče obiskali ob dnevu mrtvih. Opazovali smo različne grobove in njihovo urejenost, ohranjenost in umetniško vrednost posameznih nagrobnikov, narodnostno in versko pripadnost pokojnikov, grobove pomembnih Ptujčanov, socialno-ekonomski status pokojnikov, nagrobnike, ki razkrivajo življenjske usode.

Na pokopališču so tudi spomeniki padlim v vojnah, zato smo se pogovarjali o pomenu postavljanja takih spomenikov.

Februarja, v času pusta, nas je obiskala etnografska skupina KURENT – Draženci, Turnišče, Dolena. Otroci so bili navdušeni nad pustnimi liki, ki so se jim predstavili na vrteškem dvorišču. Zaplesali so kurenti, zeleni Jurij, medved, »baba nosi deda«, folklorna plesalca in hudički, za glasbo pa je poskrbel navihani muzikant s harmoniko. Skupaj smo rajali in se veselili v pustnem času.    

V maju smo dobili obisk društva Sožitje in Folklorne skupina bolnišnice Ptuj. Predstavili so nam folklorna oblačila, prekmursko narodno nošo, štajersko delavsko oblačilo in oblačilo za »k maši« ter meščansko, ki ga je nekdaj nosila mestna gospoda s Ptuja. Zaigrali so na »domače« inštrumente, ki so jih nekdaj uporabljali. Tudi otroci so lahko poskusili igrati nanje ter se ob tem neznansko zabavali. Na koncu smo vsi skupaj zaplesali in se veselili.

V sklopu projekta smo večkrat šli na ogled mesta Ptuj, ki je zakladnica stare arhitekture in zanimivih spomenikov. Otroci so občudovali Sv. Jurija in uživali ob zgodbi, kako je ubil zmaja. Spoznali so Sv. Florijana, katerega kip krasi Mestni trg ter izvedeli, da varuje naše mesto pred ognjem. Otroci so ugotavljali v čem se stare zgradbe razlikujejo od novozgrajenih, najbolj všeč in zanimiva pa jim je bila sončna ura.             

Save

Maja 2017 so na OŠ Turnišče organizirali športni dan »Skupaj v naravo« (pohod po poteh kullturne in naravne dediščine, ki je organiziran za učence, starše, stare starše, sorodnike; pohod treh generacij). Na to našo dejavnost smo povabili vse Unesco šole iz našega središča – središča Kapela. Povabilu so se odzvali iz DOŠ1 Lendava. Dan smo pričeli s kratko kulturno prireditvijo, Unesco himno in zasaditvijo drevesa.

V nadaljevanju so sledile Unesco delavnice (skupina učencev iz naše šole in učenki iz Lendave).

1. Ogled in predstavitev rastišča Sibirske perunike z likovno delavnico. Učenci so skupaj z učiteljico Ivanko pripravili predstavitev rastišča in izdelali zloženke. Po predstavitvi je sledila likovna delavnica (učitelj Jožef Gutman). Učenci so risali cvet Sibirske perunike. Rastišče Sibirske perunike je naše (lastnik zemljišča je Občina Turnišče, za rastišče - čiščenje pa skrbi šola; hišnik in skupina učencev) zaščiteno območje – naš posvojeni spomenik naravne dediščine.
2. Ogled in predstavitev Čevljarskega muzeja (učiteljica Silva Mesarič), ki je naš posvojen spomenik kulturne dediščine.
3. Izdelovanje makete cveta Sibirske perunike iz krep papirja (učiteljica Brigita Žerdin).

Save