Vrtec Ptuj - DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH
Število učiteljev - mentorjev, ki so sodelovali z učenci: 7
Število udeležencev, ki so sodelovali v projektu: 59
Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020
Oddelek: 5 – 6 let
Število otrok: 15
Vzgojiteljica: Gordana Jović
Pom. vzgojiteljice: Maja Kokol, Daniela Močnik
Na obisku v Vrtcu so bili gasilci, ki so na vratih poleg grba mesta Ptuj imeli tudi sliko svetega Florjana. Nekdo od otrok je to opazil in začeli smo raziskovati, kdo je to.
Na internetu smo poiskali fotografijo svetega Florjana, jo natisnili in jo opsovali. Naučili smo se, da je sveti Florjan zaščitnik mest proti požarom in ga imajo zato tudi gasilci na svojih vozilih. Prebrali smo, da je je spomenik postavljen v različnih mestih v Sloveniji.
Ali je spomenik svetega Florjana postavljen tudi v mestu Ptuj?
Eden od otrok je rekel, da ga je videl. Ugotovili smo, da moramo to raziskati.
Zaradi pomembnosti spomenikov, ki niso samo naša kulturna dediščina, ampak tudi turistična znamenitost, smo k projektu povabili tudi vzgojiteljico Danielo Močnik, ki v Vrtcu Ptuj otroke uči angleščino.
Z Majo, ki je narisala načrt poti, kako pridemo do spomenika svetega Florjana, smo se na pot tudi odpravili.
Pot nas je vodila mimo znamenitosti in vedut mesta Ptuj, ki smo jih poimenovali v
slovenskem in angleškem jeziku.
Po raziskovanju mesta Ptuj, nas je naš načrt pripeljal do spomenika svetega Florjana. Otroci so si ga z veseljem ogledovali in opisovali.
Zapisala: Gordana Jović
VRTEC PTUJ: enota NARCISA
POROČILO PROJEKTA
DEDIŠČINA V ROKAH MALDIH
Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020
Oddelek: 5 – 6 let
Število otrok: 20
Vzgojiteljica: Tina Holobar
Pom. vzgojiteljice: Suzana Petek
Ker se je približeval pust, smo se v vrtcu začeli pogovarjati o tradicionalnih pustnih maskah iz našega področja. Otrokom sem prebrala zgodbo Mali kurent. Vsak dan smo iz knjige izbrali lik o katerem smo se pogovarjali in ustvarjali na tematiko tega pustnega lika. Skupaj z otroki smo se odpravili tudi na ptujski grad, da si ogledamo zbirko tradicionalnih pustnih mask. Tam nam je kustosinja po delih brala zgodbo Mali kurent, in nas peljala od lika do lika omenjenega v knjigi.
Otroci so ob ogledu razstavljenih likov skupaj reševali tudi naloge iz knjige.
Ob ogledu razstave so spoznali tudi nekatere druge tradicionalne like, ki v knjigi niso omenjeni.
Po koncu ogleda smo se odpravili v grajsko »učilnico« kjer so si otroci iz papirja izdelali kurenta. Dobili so kurenta kot je bil v knjigi, natisnjenega na tršem papirju. Tega so najprej pobarvali, nato pa izrezali in speli.
Po končani izdelavi kurentov so otroci vzeli sestavljali like iz knjige Mali kurent. Ker so za nekatere potrebovali pomoč in več časa so otroci združili moči in sestavljali skupaj.
Zapisala: Tina Holobar
VRTEC PTUJ: enota TULIPAN
POROČILO PROJEKTA
DEDIŠČINA V ROKAH MALDIH
Trajanje projekta: oktober 2019 – junij 2020
Oddelek: 5 – 6 let
Število otrok: 24
Vzgojiteljica: Jana Janžekovič
Pom. vzgojiteljice: Maja Vegan
V šolskem letu 2019/2020 smo s skupino 5 – 6 let večkrat odšli na sprehode po mestu in spoznavali znamenitosti najstarejšega mesta v Sloveniji. Od daleč in od blizu smo opazovali grad, ki smo ga kasneje na star način risanja (s peresi) upodobili na blok liste. Naredili smo razstavo na hodniku v našem vrtcu.
Ob spoznavanju našega mesta so otroci v času pusta spoznavali pomen »Kurentovanja«. Veliko mask smo naredili iz različnega materiala, veliko smo risali, slikali in se šemili. Večkrat smo prebrali zgodbo »Mali kurent«, v kateri otroci spoznavajo naše tradicionalne maske, posebej pa našega kurenta.
Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem (zvonjenjem) iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi ima masko (iz ust mu moli dolg jezik, na vrhu pa ima rogove, okrašene s pisanimi trakovi), na nogah pa gamaše.
Poznamo dve vrsti kurentov, pernatega markovskega in rogatega haloškega. Zraven njega pa po navadi hodi vrag ali hudič.
Včasih v rokah nosi tudi ježevko- palico, ki je na koncu ovita z bodičasto ježevo kožo in klešče-v katere naj bi ujel dekle (ki mu je všeč).
Boris Žohar je znan umetnik, ki nas preseneča z vedno novim razumevanjem in upodabljanjem kurenta, ki ga postavlja v različne barve, simbole in kontekstualne soodvisnosti. Izdelal je tudi lesenega kurenta, ki ga lahko občudujemo ob glavni cesti pred centrom našega mesta. Naši otroci masko kurenta že zelo dobro poznajo, spoznali pa so tudi tega lesenega kurenta. Po ogledu tradicionalnih mask na gradu, ogledu lesenega kurenta v mestu, so kurenta sami upodobili na sliki (uporabili smo flomastre in voščenke, za ozadje pa tuš).
Zapisala: Jana Janžekovič
