Kadar govorimo o kulturni dediščini je pomembno, da to storimo interdisciplinarno. Vede kot so zgodovina, umetnostna zgodovina, etnologija, arhitektura so nepogrešljive oblikovalke naše kulturne dediščine. Ne smemo pa pozabiti na arheologijo. Le kdo od nas ni užival v napetih dogodivščinah Indiana Jonasa? Neustrašnega arheologa, ki potuje po svetu in je priča neverjetnim arheološkim odkritjem. Arheologi predstavljajo most med človekom danes in človekom nekoč. Njihovo delo nam omogoča poznavanje in razumevanje življenja v najbolj oddaljeni človekovi zgodovini. In tudi Bela krajina ni neznanka na področju arheoloških izkopavanj. Najdbe so pomemben del kulturne dediščine kraja in posledično tudi njegove kulturne in turistične ponudbe.

V našem arheološkem peskovniku so se igrali učenci osmih razredov. Najprej so spoznali delo arheologa v teoriji. Njegove naloge, njegovo orodje, nekatera najbolj znana arheološka odkritja… Nato je sledil zabavnejši del. V manjših, vnaprej pripravljenih peskovnikih so učence čakali skriti in pozabljeni ostanki preteklosti. Vznemirjenje, ko poteg čopiča odstrani še zadnjo plast zemlje in prvič uzreš svojo najdbo! Vendar se delo arheologa tu ne konča. Učenci so morali izpolniti tudi popisni list. Najdene predmete so morali namreč še natančno izmeriti, jih opisati in tudi narisati. Tudi to je delo arheologa!

arheoloski peskovnik2

arheoloski peskovnik1

Zapisali:

Laura Ambrožič in Jasna Hrastar

V petek, 25. 9., na dnevu dejavnosti, so učenci 4. in 5. razreda imeli priložnost priklicati znanje o ljudski pesmi ter obuditi spomine na znane belokranjske ljudske pesmi. Učencem so bile predstavljene tri znane pesmi: Pastirče mladoZlata jabuka in Se tičice lepo pojo. Pri izbiri pesmi so sodelovali vsi učenci, upoštevane so bile želje večine učencev.  Pesmi so se učili, tako kot se to  delalo nekoč, po ustnem izročilu. Za pesem Pastirče mlado sta se odločila oddelka 4. b in 5. a, za Se tičice lepo pojo 4. a in 5. b. Za popestritev k petju je poskrbela učenka 4. b, Hana Rauh, ki je ubrano petje razreda spremljala na violini.  

IMG 9718IMG 9719IMG 9720IMG 9721IMG 9722IMG 9723IMG 9724

pasica1

V petek, 25. 9. 2020, so imeli učenci Osnovne šole Belokranjskega odreda Semič dan dejavnostiVsak razred je obiskal več različnih delavnic, ki so temeljile na kulturni in naravni dediščini Semiča ter okoliških krajev. Ob 11. uri se je v Kulturnem centru Semič začela slovesnost ob odprtju 30.dnevov evropske kulturne dediščinePrireditev, v kateri so učenci v stari leseni skrinji odkrivali bisere kulturne dediščine Semičaje pripravila učiteljica Nataša Kofalt.  Ostali učenci so  jo zaradi trenutne situacije  spremljali preko videoprojekcije učilnicah. Tudi vi si jo lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=kpOre4Elido&feature=youtu.be&fbclid=IwAR00wfokp6su8hStdkttv5NHw4-AMiwQEHgiEK6ORt23aVvC77LvorCbxNA (Prireditev se začne na 8. minuti.) 

Delavnice so bile raznolike – od belokranjske kulturne dediščine do rokodelstva in arheologije.

  1. BELOKRANJSKE IGRE

Učiteljice so učencem prvih razredov predstavile stare belokranjske igre: mlin, kamenčkanje in šola. Potem so učenci to poskusili tudi v praksi.

 2. BELOKRANJSKA POGAČA

Učenci so na tej delavnici spremljali pripravo testa in peko belokranjske pogače. Na koncu so jo lahko tudi poskusili.

 3. ROKODELSKA DELAVNICA IN RAZSTAVA

Učenci so si ogledali potek izdelave košar. Tudi sami so kasneje lahko izdelali preprosto košarico.

 4. LIČKANJE

Ličkanje koruze je star ljudski običaj, ki je v zimskih dneh popestril vaško dogajanje. Učenci so si imeli možnost to tudi ogledati in iz mokrega ličkanja izdelati razne okraske.

 5. POLSTENJE

Na tej delavnici so učenci izdelovali milo, oblečeno v volno. To so naredili s pomočjo tekočega mila in mehurčkaste folije, s katero so drgnili volno, da se je pravilno oblikovala. Tako oblečeno milo je pripravljeno za piling.

 6. SKRIVNOSTI SEMIŠKIH HIŠ

Učenci so se odpravili na kratek sprehod po semiških hišah in spoznavali zgodovino kraja. Spremljala sta jih pujsa Kapo in Bundo, ki so ju otroci lovili in na koncu prišli do vrta dr. Derganca. Tam so pojedli jabolko in zaključili ogled.

 7. BELOKRANJSKE PISANICE IN PESMI

Učenci 4. razredov so na papir narisali skico, kako naj bi izgledala njihova pisanica. Na že izpihana jajca so s pomočjo voska, ki so ga segreli nad svečko, narisali svoj motiv. Jajca so obarvali v rdeči barvi. Ob izdelovanju tradicionalnih pisanic so učenci spoznavali še stare belokranjske pesmi in jih peli.

 8. BELOKRANJSKA NOŠA

Delavnica je temeljila na spoznavanju moške, ženske in otroške belokranjske noše. Nato so učenci na izrezan pomanjšan model belokranjske noše izvezli tradicionalne vzorce.

 9. NEZNANA BELOKRANJKA

Andrej Črnič iz Knjižnice Črnomelj je predstavil knjigo, ki opisuježivljenje in delo Katke Zupančič, ameriške Belokranjke. Ob predstaviti različnih virov, iz katerih je črpal snov za svojo knjigo, so učenci izpolnjevali učne liste. Pravilno izpolnjeni jim lahko v žrebanju prinesejo nagrado.

 10. ČRNI MOČERIL

Sedmemu razredu je bilo na Jelševniku predstavljeno varovanje naravne dediščine, belokranjskega endemita, črnega močerila. Poučili so se o pomenu ohranjanja neokrnjene narave za zaščito različnih rastlinskih in živalskih vrst.

 11. VRT DR. DERGANCA

Pod vodstvom g. Janija Gačnika so učenci spoznavali sadne vrste, se sprehodili skozi vinograd, sadovnjak in zeliščni vrt. Ugotavljali so, kdaj je sadje primerno za obiranje in kako ga obiramo.

 12. TravelAR SLOVENIA

S pomočjo virtualne resničnosti, ki je vpeta v 3D očala, so učenci spoznavali zgodovinski razvoj Črnomlja kar sredi Semiča.

 13. KONGERIJA

Najprej so se učenci v muzejski hiši Semič poučili o izvoru školjke kongerije.Na način, kot so znali plesti na statvah pred 5000 leti, so si spletli zapestnico ali obesekza ključe in vmes vstavili modelčke kongerije, živega fosila in edine podzemne školjke na svetu.

 14. ARHEOLOŠKI PESKOVNIK

Ta delavnica je učencem približala arheologijo v teoriji in praksi. V teoretičnem delu so spoznali poklic arheologa, njegove naloge, pomen arheologije. V praktičnem delu pa so raziskovali in s pomočjo žličkanja iz arheoloških peskovnikov izkopavali majhne predmete. Na koncu so najdbe izmerili in jih popisali na učnem listu. V sosednji sobi so si ogledali tudi, kako narediti skico preprostega predmeta.

 15. FOTOGRAFSKO POTEPANJE

  1. a razred se je pod mentorstvom Mihe Henigsmana potepal po Semiški gori. Cilj delavnice je bil fotografirati stare zidanice, ki pričajo o življenju Kočevarjev. Fotografije so nato še računalniško obdelali in tako razvijali digitalne kompetence.

 IMG 5475IMG 5478IMG 5495IMG 5499IMG 8982IMG 8985IMG 9014IMG 9018IMG 9019IMG 9045IMG 9060IMG 9064IMG 9077IMG 9113IMG 9115IMG 9125IMG 9129IMG 9143IMG 9268IMG 9279IMG 9293IMG 9295IMG 9302IMG 9308IMG 9310IMG 9314IMG 9328IMG 9351IMG 9352IMG 9353IMG 9355IMG 9379IMG 9387IMG 9398IMG 9400proteus

Po vseh izvedenih dejavnostih ugotavljamo, da so se učenci tekom različnih dejavnosti zabavali, učili in spoznavali kulturno dediščino naše okolice.

Pridružujemo se mnenju generalnega direktorja zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, koordinatorja DEKD, g. Jerneja Hudolina:Vlaganje v dediščino je investicija v prihodnost.”  

Zapisali: Rebeka Adamič, Veronika Vlahovič, 9.a 

Vabimo vas k ogledu posnetka prireditve ob odprtju 30. Dnevov evropske kulturne dediščine in 8. Tedna kulturne dediščine. Prireditev je potekala 25. septembra 2020 v Kulturnem centru Semič.

otvoritev naslovnica

Učenci OŠ Belokranjskega odreda Semič so se včeraj, 21. 9. 2020, pridružili mnogim, ki so ob svetovnem dnevu miru posadili drevo.

Šola že nekaj let sodeluje v projektu Eno dan sajenja dreves. Letošnje leto so pri sajenju na naši osnovni šoli prvič sodelovali prvošolci, ki so ob pomoči učencev devetega razreda posadili drevo lipa. Lipa velja za nekakšen simbol slovenstva. Izročilo pripoveduje, da so lipe od nekdaj radi sadili ob posebnih priložnostih. Lipa krasi tudi grb občine Semič, od včeraj pa bo krasila naš šolski prostor.

Učenci so drevesu zapeli pesem in mu ob izdelanih ptičkah miru zaželeli vse dobro. Vsi skupaj se bomo potrudili, da bomo zanj skrbeli, ga opazovali in negovali v času našega osnovnošolskega izobraževanja.

1IMG 1800IMG 1802IMG 1805IMG 1808IMG 1810IMG 1814IMG 1815IMG 1816IMG 1820IMG 1821IMG 1823IMG 1824IMG 1825IMG 1826IMG 1828IMG 1829IMG 1830IMG 1831IMG 1832IMG 1833IMG 1834IMG 1837IMG 1838IMG 1839IMG 1840IMG 1841IMG 1842IMG 1844IMG 1845IMG 1846IMG 1849IMG 1850IMG 1851IMG 1852IMG 1853IMG 1854IMG 1855IMG 1856IMG 1857IMG 1860IMG 1861