Javnost obveščamo, da je projekt nove šolske stavbe v Semiču plod večletnega sodelovanja, usklajevanja in skupnega iskanja najboljših rešitev. Pri njegovem nastajanju smo aktivno sodelovali predstavniki šole in občine ter strokovnjaki z različnih področij. Skupaj smo tehtali različne možnosti in iskali ravnotežje med potrebami učencev in zaposlenih, zahtevami sodobnega vzgojno-izobraževalnega procesa ter prostorskimi in finančnimi možnostmi. Prav odprt dialog in pripravljenost vseh sodelujočih na iskanje najboljših rešitev sta omogočila nastanek zasnove, ki ne odgovarja le na današnje potrebe, ampak gleda tudi v prihodnost.
Najpomembneje pa je, da na projekt ne gledamo zgolj skozi gradnjo. Ne gradimo prizidka zaradi prizidka. Gradimo pogoje, v katerih bodo prihodnje generacije otrok lahko varneje odraščale in se kakovostneje učile. Nova šolska stavba bo prinesla sodobne učilnice, bolj zdravo in spodbudno učno okolje, dostopnost za vse, več prostora za različne oblike pouka ter boljše možnosti za individualno in skupinsko delo. Hkrati bo zagotavljala primernejše pogoje za delo učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter bolj kakovostno urejene zunanje površine. Pomembna dolgoročna cilja projekta sta tudi prilagodljivost in večnamenskost prostorov, saj se bodo potrebe šole in načini poučevanja skozi leta spreminjali.
Nova šolska stavba: naložba v varnost, kakovosten pouk in prihodnost naših otrok
Ko govorimo o prizidavi in nadaljnji prenovi Osnovne šole Belokranjskega odreda Semič, ne govorimo zgolj o novih kvadratnih metrih. Govorimo predvsem o tem, v kakšnih prostorih se bodo naši učenci učili, razvijali svoje potenciale in preživljali velik del svojega otroštva ter v kakšnih pogojih bodo zaposleni opravljali svoje delo.
Sedanja šola je nastajala v različnih obdobjih. Najstarejši del je bil zgrajen že leta 1930, pozneje je bil nadzidan, v letih 1985 in 1996 pa sta bila zgrajena še prizidka. Kljub večkratnim širitvam se danes srečujemo s prostorsko stisko, neprilagodljivimi učilnicami, razpršenimi upravnimi prostori, pomanjkanjem kabinetov in prostorov za individualno delo ter z neustrezno dostopnostjo za gibalno ovirane.
Najstarejši del šole po današnjih merilih ne zagotavlja ustrezne potresne in požarne varnosti. Strokovna dokumentacija posebej izpostavlja konstrukcijske pomanjkljivosti starega objekta, med drugim šibkejšo nosilnost v eni smeri, velike mase v zgornjih nadstropjih, nizko trdnost starejšega zidovja in pomanjkanje ustreznih vezi. Na objektu so bile ugotovljene tudi razpoke in druge poškodbe konstrukcije.
Ocena Zavoda za gradbeništvo Slovenije je pri starem delu semiške šole pokazala koeficient potresne odpornosti 0,132, medtem ko je ocenjena zahtevana vrednost po Evrokodu 8 bistveno višja. Stavba je bila glede potresne ranljivosti ocenjena v kategorijo »rumena III«.
Pomembno zdravstveno vprašanje je tudi radon. Meritve v pritličnih prostorih stare šole so pokazale višje povprečne vrednosti od mejnih vrednosti. Težavo se trenutno blaži s prezračevanjem, projekt pa predvideva, da bo v prvi fazi v večji meri sanirana, s končno izvedbo pa trajno odpravljena.
Nova ureditev bo bistveno izboljšala tudi požarno varnost. Predvideni so varno evakuacijsko stopnišče, nadgradnja obstoječega stopnišča v požarno varno evakuacijsko pot, sistem za odvajanje dima in toplote, avtomatsko javljanje požara ter nadgradnja varnostne razsvetljave in hidrantnega omrežja.
Pri projektu zato ne gre samo za vprašanje, koliko prostora potrebujemo, ampak predvsem zagotoviti varnega učnega okolja.
Učilnice za pouk prihodnosti
Način poučevanja se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Današnji pouk ni več omejen na klasično učilnico s tablo. Potrebujemo možnosti za delo v skupinah, individualno delo, medpredmetno povezovanje, uporabo digitalne tehnologije, dodatno strokovno pomoč ter različne oblike sodelovalnega in izkustvenega učenja.
Prav na tem področju nas obstoječa stavba omejuje. Šola trenutno nima dovolj prostorov, ki bi omogočali delo v manjših skupinah, primanjkuje prostorov za ure dodatne strokovne pomoči in kabinetov, obstoječa rigidna struktura pa otežuje prilagajanje sodobnim oblikam poučevanja.
V prvi fazi je predviden nov prizidek za 1. do 5. razreda. V njem bodo učilnice, kabineti, sanitarije, skupni prostor za učence 1. razreda in predvidena je tudi senzorična soba. Z nadzidavo bodo pridobljene nove učilnice za 4. in 5. razred ter predmetne učilnice, med drugim prostori za jezike in pripadajoči kabineti. Obstoječi prostori bodo hkrati reorganizirani tako, da bodo posamezni programi med seboj smiselno povezani.
Projekt prve faze predvideva 1.021 m² novih prostorov prizidave, od tega 721 m² za pouk, ter rekonstrukcijo in nadzidavo obstoječega prizidka, kjer bo dodatnih 225 m² prostorov namenjenih pouku.
Pomembna bo tudi prilagodljivost prostorov. Idejna zasnova predvideva sodobno ureditev učilnic, modularno pohištvo in drugačne skupne površine, ki niso zamišljene zgolj kot hodniki, temveč kot del šolskega učnega in socialnega prostora.
Šola za vse
Pomembna pridobitev bo univerzalna dostopnost.
Sedanja stavba ni ustrezno dostopna gibalno oviranim osebam. Z vgradnjo dvigala, ki bo povezovalo vse etaže, bo šolski objekt postal dostopen tudi učencem, zaposlenim in obiskovalcem z gibalnimi ovirami.
Nova ureditev bo tako prispevala k temu, da bo naša šola resnično odprta in dostopna za vse, ne glede na njihove gibalne zmožnosti.
Boljši pogoji za zaposlene pomenijo tudi boljše pogoje za učence
Nova ureditev bo izboljšala tudi delovne pogoje učiteljev, strokovnih delavcev in drugih zaposlenih.
Danes so upravni in strokovni prostori razpršeni po različnih delih šole, nekateri prostori, ki bi jih potrebovali za pouk, pa so zato namenjeni drugim dejavnostim. Projekt predvideva funkcionalnejšo razporeditev programov, ustreznejše kabinete, zbornico, prostore strokovnih in svetovalnih delavcev ter prostor za razgovore.
S tem ne bomo pridobili le lepših pisarn ali kabinetov. Dobili bomo pogoje za boljše sodelovanje zaposlenih, učinkovitejšo organizacijo dela, individualno delo z učenci, pogovore s starši ter pripravo na pouk.
Načrt predvideva tudi boljšo naravno osvetlitev prostorov. Zasnova nadzidave na severni strani omogoča večje steklene površine in ustrezno naravno osvetlitev učilnic.
Tudi prostor zunaj učilnic je del šole
Pomemben del projekta je zunanja ureditev. Današnji zunanji prostor šole je precej razdrobljen, zelenih površin je malo, servisne poti, dostava in parkiranje pa v sedanji zasnovi niso ustrezno urejeni.
Idejna zasnova zato predvideva postopno oblikovanje drugačnega šolskega območja: novi šolski park, zasaditev dreves, šolski vrt, povezovalne poti, ureditev parkiranja in območje za varen prihod ter odhod otrok. V širši zasnovi je predvideno tudi območje omejenega oziroma umirjenega motornega prometa.
Takšna ureditev odpira tudi pomembno priložnost za prihodnost. Ob morebitnem zaprtju ulice med šolo in Vrtcem Sonček bi se lahko današnja fizična ločnica med ustanovama spremenila v skupen, varen in povezan prostor otrok. Vrtec in šola bi tako dobila območje, na katerem bi se lahko vrtčevski otroci in učenci srečevali, družili ter sodelovali pri skupnih dejavnostih, projektih, prireditvah, igri in učenju na prostem. Idejna zasnova že danes prepoznava cesto kot ločnico med šolo in vrtcem, končna zasnova območja pa predvideva njegovo prometno umirjanje.
Takšna prostorska povezanost bi imela tudi pomembno pedagoško vrednost. Otrokom iz vrtca bi omogočala, da šolo, njene učence in dejavnosti spoznavajo že pred vstopom v prvi razred. Prehod iz vrtca v šolo bi tako lahko postal bolj naraven, postopen in prijazen, hkrati pa bi se odprlo več možnosti za načrtno sodelovanje strokovnih delavcev vrtca in šole.
Z umikom motornega prometa iz neposrednega prostora med vrtcem in šolo bi pridobili še nekaj zelo pomembnega: varnejši prostor za otroke. Namesto ceste, ki danes ločuje obe ustanovi, bi lahko nastalo povezano območje, namenjeno predvsem otrokom, pešcem, igri, učenju in druženju.
Na ta način zunanje površine ne bodo več samo prostor okoli šole. Postale bodo del skupnega vzgojno-izobraževalnega prostora vrtca in šole ter prostor za druženje.
Projekt v dveh fazah
Celovita prenova šolskega kompleksa je zamišljena fazno. V prvi fazi so predvideni nov prizidek, nadzidava obstoječega novejšega dela šole, reorganizacija obstoječih prostorov in vgradnja dvigala. Po izvedbi te faze se bo pouk preselil iz najstarejšega dela šole.
V drugi fazi je predvidena odstranitev stare šolske stavbe ter nova dozidava s kuhinjo, jedilnico oziroma večnamenskim prostorom, knjižnico in upravnimi prostori, hkrati pa dokončna ureditev širšega zunanjega območja šole.
Prva faza je po novelaciji investicijske dokumentacije ocenjena na približno 4 milijona evrov. Takratno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (sedaj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino) za je za predlagani projekt odobrilo nekaj več kot 2 milijona evrov sofinanciranja, preostanek pa bo zagotovila Občina Semič.
Idejna rešitev novega stanja po izvedenih obeh fazah
Kot ravnatelj si želim, da bi projekt, ki smo ga skupaj načrtovali in razvijali več let, tudi uspešno pripeljali do konca. Pred nami je še veliko dela, vendar verjamem, da lahko z dobrim sodelovanjem šole, občine, projektantov in vseh drugih, ki bodo sodelovali pri njegovi izvedbi, ustvarimo pogoje, ki jih naši otroci in zaposleni potrebujejo in si jih zaslužijo. Nova šolska stavba bo naložba v prihodnost naše šole, predvsem pa v generacije otrok, ki bodo v njej odraščale, se učile, ustvarjale in gradile svojo prihodnost.
Tomaž Pavlakovič
ravnatelj

