Tudi danes smo bili v Cerknem zelo aktivni, tako telesno kot tudi miselno. Najprej smo se posvetili telesu in ga dodobra razgibali. Povzpeli smo se na bližnji strmi hrib, na katerem se nam je zdelo, kot da se vzpenjamo proti Smuku. Na vrhu hriba pa nas je šele čakalo pravo razgibavanje, saj se tam nahaja trim steza s športnimi rekviziti, s katerimi pridobivamo fizično moč. Tako smo delali sklece, trebušnjake, veso v zgibi …

Na travniku, na katerem se je odpiral lep razgled na okoliške še višje hribe, smo po razredih oblikovali dva kroga in na izpadanje lovili žogice.

Popoldne pa smo zaposlili naše možgane. Trudili smo se, kako z logiko in fiziko iz deščic postaviti lasten most in še enega takšnega, po zgledu Leonarda da Vincija. Most najboljše skupine je zdržal težo kar 17 deščic! Druga dejavnost pa je bil razmislek o trajnostnem delovanju ter o tem, kaj nam pri tem še manjka. Po skupinah smo našim zanamcem napisali pisma in jim razložili, kako se pri tem trudimo tudi zanje in v čem se bomo še malo bolj potrudili.

Dan smo zaključili kot se za zadnji večer spodobi. Predstavili smo fotozgodbe, ki smo jih ustvarjali že v torek, nato pa smo razglasili sobo, ki je bila skozi cel teden najbolj vestna v pospravljanju ter prejeli priznanja za udeležbo v šoli v naravi. Na koncusmoše odigrali nekaj iger nogometa in odbojke.  Počasi smo se  odpravili spat, tudi že z mislijo na odhod, katerega si nekateri že zelo želijo, drugi pa bi najraje šolo v naravi podaljšali še za kakšen teden.

Za nami je še en zelo razgiban dan. Začeli smo ga s sprehodom do bližnjega gozda, kjer smo izvedli dopoldanski dejavnosti. Raziskovali smo gozd in z določevalnimi ključi poimenovali ter risali liste različnih dreves. Poleg tega pa smo s pomočjo šotorskega krila in vrvi ter naravnih materialov poskusili izdelati za dež neprepusten bivak, ognjišče ter zastavo. Bili smo bolj ali manj uspešni, smo pa izredno uživali in se nalogi do konca posvetili.

V času kosila nas je obiskala gospa ravnateljica, ki nam je prinesla nekaj priboljškov. Seveda ni smela manjkati zaključna fotografija z vsakim razredom posebej. 

Popoldne smo znova preživeli zunaj, izvedli smo orientacijo po Cerknem, spoznali Morsejevo abecedo in se zabavali ob igranju nogometa ter odbojke. Po večerji pa smo spoznali cerkljansko laufarijo, pustni običaj, značilen za Cerkno, ki ga predstavlja 26 mask.

Danes smo se že zjutraj odpravili na daljši pohod. Obiskali smo partizansko bolnišnico Franja. Vreme nas je bolje služilo kot včeraj, saj je samo občasno malo rosilo. Pot nas je v eno smer vodila po cesti, zato smo morali biti zelo previdni, nazaj pa smo večino poti lahko občudovali hribovsko naravo po gozdnih poteh. Ker je Cerkljansko zelo bogato s padavinami, smo ves čas opazovali številne potočke, ki so se zaradi močnega deževja v zadnjih dneh pojavljali od vsepovsod.

Bolnica Franja nas je resnično očarala. Leži v ozki kotanji ob hudourniku in z zanimivo razlago naše vodičke smo si lahko prav predstavljali, kako je bilo v časih njenega delovanja. Hoja nas je pošteno utrudila, zato smo po kosilu z olajšanjem malo zadremali.

Popoldanske dejavnosti so bile prav tako zanimive. Delali smo poskuse z vodo in spoznavali njene lastnosti, v drugi delavnici pa smo ustvarjali fotozgodbo, v kateri smo bili mi sami glavni junaki.

Prišel je težko pričakovani dan, ko smo se učenci 8. razredov končno lahko odpravili v šolo v naravi v Cerkno. Pričakali so nas prijazni učitelji, uslužbenci doma in kljub dežju se nismo dolgo zadrževali v znotraj.

Po kosilu smo začeli z raziskovanjem kraja Cerkno. Ločeno po razredih in v delavnicah smo si ga ogledali z bližnjih hribov ter v fotolovu, pri katerem smo po fotografijah in opisih iskali značilnosti. To ni bilo enostavno in namesto tekmovanja, katera skupina bo vse odkrila prej, se je kar cel razred skupaj trudil, da bi poiskal znamenitosti. Pa tudi pisati ni bilo ravno lahko, saj so se nam vsi listi kar kmalu zmočili.

Dan bi morali zaključiti z daljšim večernim pohodom, vendar pa je bilo deževje premočno, zato smo se odločili, da bomo organizirali družabni večer po oddelkih z igranjem namiznega tenisa, namiznega nogometa ter kart.

V letu 2021 praznujemo 160. obletnico rojstva slovenskega slikarja Ferda Vesela. Ob tej priložnosti je Narodna galerija v Ljubljani pripravila likovni natečaj, v katerem je za izziv in navdih mladim ustvarjalcem izpostavila njegovo sliko Slepe miši. Učenci na naši šoli so pod mentorstvom obeh likovnih pedagogov razmišljali o svojih igrah in igri slepe miši. Izvirne interpretacije so poslali v Narodno galerijo, kjer so med vsemi prispelimi deli za razstavo izbrali 10 najboljših  in jih nagradili. Mednje se je uvrstila slika, ki jo je ustvarila Maruša Šneler iz 8.a, za kar je dobila  zelo zanimivo nagrado tudi za svoje sošolce, saj jih bo lahko povabila na voden ogled po izbrani razstavi v naši najpomembnejši galeriji.

Marušino likovno delo bo predstavljeno na razstavi v Narodni galeriji v mesecu septembru  in v okviru spletne predstavitve izbranih izdelkov, ki bo dostopna na spletni strani Narodne galerije od septembra dalje.